This manual ('Together We Can: Tools For Open Discussions About Stigma And Discrimination In Mental Health') offers some ideas for starting a conversation about stigma and discrimination in mental ...health. Its structure enables everyone to organise dialogues in various communities: at home, at school, in the workplace, among friends, etc. The manual is designed for everyone who strives to reduce stigma and discrimination through an open discussion. It is aimed at concrete action, at change. The booklet comprises two parts. The first part combines the lived experience of stigma and discrimination by people with mental health difficulties, on the one hand, and informed knowledge on the issue by the research group of the OMRA programme, on the other hand. This part further brings an explanation of the terms stigma and discrimination, and their relationship, as well as how both phenomena impact our wellbeing and behaviour, and what meaning is ascribed to them by various communities.
Abstract Introduction Poor adoption of electronic health records among healthcare workers can diminish their impact. Healthcare informatics solutions development should diligently acknowledge ...end-user needs. This study compares a user experience and perceived quality of the nursing process integration in two different applications for electronic documentation of the nursing care plan. Both applications were designed and tested in Slovenia. Methods In the first phase, final year undergraduate nursing students were recruited (n=73) and randomly assigned into two groups. Each group used one of the applications for a duration of five hours. A survey among students was conducted. In the second phase, additional students were recruited (n=40) and invited to participate in qualitative analysis of the unfavourably rated application. Results The modern, visually improved application was favourably rated by students in terms of all aspects of application usability. However, students reported a significant number of inadequacies regarding the nursing process methodology integration. On the contrary, the students using the poorly rated and visually outdated application reported no such concerns. Qualitative analysis of student reflections identified additional positive features of software design that were not detected in survey results analysis. Conclusion This study showed that a user-centred approach can be used to compare diverse electronic solutions. Detected discrepancies in findings using qualitative and quantitative analysis show the importance of integrating diverse research approaches for adequate evaluation of software solutions. Furthermore, this study design promotes empowerment of healthcare workers to participate in the development and critical evaluations of software solutions.
V članku avtorici obravnavata estetsko posebnost zdajšnjega Sarajeva in pokažeta, kako čas ustvarja družbeni odziv na vizualno kakovost prostora. Ob upoštevanju preobrazbe mestne krajine z vidika ...preoblikovanja identitete povojnega Sarajeva proučujeta senzorični stik ljudi z mestnim okoljem v povezavi s travmatičnimi dogodki in spreminjajočo se realnostjo, ki jo vsiljuje globalizacija. Njuna hipoteza je, da okoljsko estetiko povojnih mest določa travmatični spomin na fizično in socialno uničenje. Raziskava daje vpogled v različne teoretične razprave o spremembah vizualnega jezika in estetske kakovosti mestnega prostora v povojnem Sarajevu ter predstavi pojem urbanega spomina in njegovo vlogo pri oblikovanju estetske izkušnje v povojnih mestih. Končne ugotovitve kažejo, da lahko arhitekturni ostanki ali razvaline v mestnem tkivu namesto nestabilnih enot postanejo gonilo kontinuitete. Avtorici na koncu sprejmeta nedokončanost v prostoru kot pozitivno vrednoto in odstira nov pogled na igrivo eksperimentiranje, ki lahko izboljša estetsko izkušnjo toge in monotone mestne podobe.
V članku se osredotočamo na izkušnje in doživljanja hendikepa, politik sa- morazumevanja ter življenjskih načrtov in apsiracij študentov in študentk z ovirami. Opiramo se na rezultate ...kvalitativne raziskave študentov in študentk z ovirami, ki študirajo na različnih fakultetah Univerze v ljubljani. Rezultati raziskave so pokazali, da imajo študentje in študentke z ovirami zmožnosti za preoblikovanje svoje identitete, ki ne sestoji iz doživljene ovire, temveč je neodvisna od nje in je sposobna sprejeti oviro kot realnost svojega življenja, ne da bi zato izgubila lastni smisel življenja in življenj- ske načrte. Ta izkušnja je pomemben del v oblikovanju identitet oviranih ljudi in prav proizvedena družbena izkušnja ljudi z ovirami krepi njihovo sebstvo ter proizvaja tudi nove odgovore in izzive na sodobne dileme oblikovanja identitet in identitetnih politik.
V članku se osredotočamo na izkušnjo doživljanja kronične bolezni in soočanja z njo. Zanimalo nas je, kako se oblikujejo bolnikove strategije soočanja z boleznijo in od katerih dejavnikov je ...odvisen stil prilagajanja bolezni. Opiramo se na rezultate kvantitativne in kvalitativne raziskave bolnikov s kronično revmatično boleznijo. Rezultati raziskave kaežjo, da obstajata različni skupini bolnikov, ki se razlikujeta po stopnji udeležbe v socialnem svetu, po načinu reševanja težav in po prilagoditvi življenjskega stila na bolezen. Naklo- njenost družbenega okolja in empatičen odnos z bližnjimi bistveno pripomorejo k uspešni prilagoditvi bolnika na bolezen.
Prispevek predstavi primerjalno analizo literarnega opusa Brine Švigelj Merat (Brine Svit) in romana Eve Hoffman Lost in Translation: Življenje v drugem jeziku s temeljnim poudarkom na jezikovni ...identiteti, ki se v delih obeh literarnih ustvarjalk zelo izrazito pojavlja in je ključno povezana tudi z njuno avtobiografsko izkušnjo migracije ter z jezikovnim, s kulturnim in z družbenim vživljanjem v novo okolje. Literarni ustvarjalki se v svojih delih ob vprašanjih jezikovne identitete dotikata tudi osebnostne gradnje literarnih protagonistov in protagonistk v novem življenjskem okolju po izkušnji migracije.
Grenko morje in Juzni veter se bereta na dveh razlicnih, a med seboj povezanih ravneh, prva sledi Olgici Novakovi, Veroniki, Bruni, Aniti, Zofiji, Merici, Ani idr., druga vecperspektivno in predvsem ...mnogopomensko slika hrepenenja, zelje in skusnjave, moralne zdrse, domotozje ter mik svetovljanstva, spomine, strah in vprasanja prihodnosti; vse to na ozadju stalne napetosti zelo razlicnih civilizacij, drugacnih kulturnih izhodisc, socialno-ekonomskih okolij, religij. Tomsiceve dojilje, pomocnice, zaupnice, prostitutke in plesalke, ljubice ter guvernante se druzijo s starci, izobrazenci, bogatasi, revezi, s prevaranti, mladenici, zivijo v razlicnih pogojih, se vzpenjajo in padajo, v vseh teh specificnih kontekstih pa v njih kot osnovna izkusnja utripa usoda zdomstva ter izseljenstva.7 Menda ne bo pretirana trditev, da gre kljub razlikam za prepoznavno zvezo z mitom Lepe Vide. Tu zelim poudariti, da njegova vsebina ne funkcionira v smislu moralnega nauka, ker Tomsicev namen ni didakticen, niti noce aleksandrinstva izpostaviti kot ideoloski problem. Reminiscence lepe Vide je treba iskati predvsem v semanticni zvezi izvornega pomena in nove druzbene situacije. V tem primeru seveda ne gre za obolelega otroka, tudi ne za lepega in obetavnega mladega zamorca na eni strani ter za globoko zalost potem, ko se mlada zenska zave tujine, na drugi, ampak je bistvo problema drugje, v resevanju cisto konkretnih razmer na Krasu, v Vipavski dolini in na Primorskem ter v domotozju in zalosti v Egiptu, poskusu ponovnega vkljucevanja v druzino ter koncno v spoznanju vecnega tujstva. Tomsiceve izseljenke se zato prav prek lepovidovskega mita transformirajo v simbol aleksandrinstva. Ce je Katina iz Savrink trgovala po Istri in Trstu ter tako zagotavljala ekonomski obstoj svoje druzine in sirse ter Tonine niso zanimale nove politicne razmere in je po svojih trgovskih poteh hodila tudi potem, ko je drzavna meja grobo zarezala v utecena medcloveska razmerja, potem je potrebno ugotoviti, da je Marjan Marjan Tomsic s »sandrinkami« napravil korak naprej v evokaciji zenske, Istranke, Primorke ali Vipavke. Njena odlocitev, ta je predvsem ekonomske narave, jo pokaze kot izjemno odlocno in racionalno. Tukaj ne mislim samo na gospodarski ukrep, tudi ne le na socialno odlocitev, radovednost ali avanturizem, ampak na globoke premike, ki so pustili posledice na individualni in kolektivni ravni, nacionalni ter moralni in ne nazadnje v dojemanju tradicionalno razdeljenih spolnih vlog. Tomsiceva zenska namrec ne caka, ampak prevzame breme tveganja. To pa je veliko, saj domaci odhodu pogosto nasprotujejo, ocitajo in zamerijo; namesto, da bi v tujini vzgajale, se veckrat zgodi, da si kruh sluzijo v javnih hisah. Na tem mestu je potrebno spomniti na Lavro iz Krika, Petro iz Vrat, na Olgico Novakovo iz Charlestona, pa na Veroniku Brunel iz istoimenske zgodbe, ki namesto »dama di compania« postane prostitutka, na Suzano iz Suzette, Agatino mamo, na Merico, Vando in Ano iz Grenkega morja. Primerjava njegovih kratkih zgodb od zbirke Olive in sol z drugo socasno kratkoprozno produkcijo na Slovenskem pokaze naslednje: brez dvoma so se Drago Jancar (Pogled angela, 1992, Prikazen iz Rovenske, 1998), Andrej Blatnik (Sopki za Adama venijo, 1983, Biografije brezimenih, 1989, Zakon zelje, 2000), Rudi Seligo (Molcanja, 1986), Jani Virk (Preskok, 1987, Moski nad prepadom, 1994, Pogled na Tycho Blache, 1998) ali Igor Bratoz (Pozlata pozabe, 1988), Feri Lainscek (Za svetlimi obzorji, 1988, Srebrni rog, 1995), Vlado Zabot (Bukovska mati, 1986), Dusan Sarotar (Mrtvi kot, 2002) - navajam le nekatere pisce zadnjih dveh, treh desetletji - temeljito ukvarjali z eksistencialnimi vsebinami in njihovimi zelo razlicnimi legami. Razpon bivanjskih vprasanj je prej ali slej nasel stik s sodobnim svetom prek ugotovitve, da je subjektu odvzeta vera v napredek, svobodo in socialno primerljivost ter mu je s tem onemogoceno upanje v prihodnost, postavljanje ciljev je zato zelo vprasljive narave. Sodobni subjekt si tako zmeraj znova zeli spoznati samega sebe, trudi se dolociti meje svoje eksistence in ob tem predvsem ugotavlja, da je zivljenje tvegano. Kot pravi Mirjana Nastran Ule v knjigi Sodobne identitete: V vrtincu diskurzov (2000), mora subjekt preizkusati razlicne moznosti prezivetja v svetu, ki ni stabilno zaporedje vzrokov in posledic, marvec nenehno spreminjajoci se kontekst. Na tem mestu bi zdaj lahko nadaljeval s pojmi kot so utrujeni subjekt, shizofreni subjekt ali fraktalni subjekt, a ne gre za to, ampak je treba izpostaviti, da je dobila omenjena idejna os v Tomsicevem opusu sogovornika, pisca, ki je na poseben nacin znal v slovstveni dialog o statusu cloveka nasega casa vnesti se vcasih bolj vcasih manj prepricljivo zamisel o tem, da je zivljenje vendarle smiselno ter se z naporom in vztrajnostjo, predvsem pa z vero v naravo, cloveka ter kolektiv krizo subjekta da premagovati. V razmerju dveh idejnih podlag slovenske knjizevnosti zadnjih desetletij, skiciral sem ju z vidika kratke proze in novelistike, je torej Tomsic zanimiv avtor zato, ker svoja literarna upodabljanja cloveka in sveta perspektivizira na nov ter ucinkovit nacin - s poudarjanjem arhetipskih sestavin, odprtosti socloveku in vere v dobro. Nasteto se v smislu ontoloske kategorije vkljucuje v pisateljeve razlage o vrednosti zivljenja. Tu seveda ne gre za v optimizem zaverovano risanje preteklosti, sedanjosti ali prihodnosti, ampak za knjizevnost, ki poudarja vzajemnost cloveka in narave, posameznika ter kolektiva, izraza socialno obcutljivost in dvom v dosezke sodobnega sveta. Ze v nekem drugem spisu o Tomsicu (Stuhec 1999) sem omenil, da snovna pripetost na istrski svet ne omejuje univerzalnosti pisateljevega diskurza. Nasprotno, po moje v njegovih delih pokrajinske navade, obicaji, zgodovinsko izrocilo, socialne znacilnosti in politicni kontekst ne ostajajo na ravni podatkov, te je treba na tak ali drugacen nacin razvrstiti v zgodbo, ampak dobijo pomen specificnih duhovnih koordinat, njihov smisel pa bralec »mora« razumeti v smislu univerzalnih tem, denimo socialno-ekonomskih razmerij, naravnega sozitja razlicnih etnicnih skupnosti, zenskega vprasanja in odnosa med spoloma, prirojenega vitalizma ter elementarne volje.
The study examines if and how social workers' personal experience with violence in the family relates to their professional responses to children's exposure to domestic violence and physical abuse. ...Four case vignettes depicting situations of physical child abuse and of children witnessing abuse of their mothers were responded to by 106 Slovene social workers. Their ratings of perceived risk to the child, responsibility for endangerment of the child and support for a range of interventions were correlated with their self-reported frequencies of receiving corporal punishment, witnessing father's violence against mother and experiencing violence from a husband/intimate partner in their private lives. While corporal punishment in social workers' childhoodswas linked to favouring children's protection, social workers' histories of intimate partner violence were associated with perceiving lower risks to children exposed to domestic violence and physical child abuse. Social workers who had personally experienced violence from their parents and intimate partners were most reluctant to suggest shelter for battered women and children, parent counselling, or notification to the police. The results highlight the importance of addressing the influence of personal experiences of violence on professional judgements, through supervision and other programmes supporting quality in social work with children exposed to violence in their families.
PDF
