Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Mesečnik je urednikoval Tone Seliškar in Milena Žun (od 4.št. dalje Vladko Rojec). Bil je literarno usmerjen, vseboval je pesmi, ...povesti in druge literarne zvrsti- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Mesečnik je urednikoval Tone Seliškar in Milena Žun (od 4.št. dalje Vladko Rojec). Bil je literarno usmerjen, vseboval je pesmi, ...povesti in druge literarne zvrsti- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Mesečnik je urednikoval Tone Seliškar in Milena Žun (od 4.št. dalje Vladko Rojec). Bil je literarno usmerjen, vseboval je pesmi, ...povesti in druge literarne zvrsti- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Mesečnik je urednikoval Tone Seliškar in Milena Žun (od 4.št. dalje Vladko Rojec). Bil je literarno usmerjen, vseboval je pesmi, ...povesti in druge literarne zvrsti- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Koncept geodiverzitete obstaja že več kot 20 let. Večina metod vrednotenja geodiverzitete se uporablja za ugotavljanje geokonzervatorskega ali geoturističnega potenciala. Metode, s katerimi bi lahko ...vrednotili izobraževalni potencial geodiverzitete, so zelo redke. Glavni cilj našega članka je podati novo metodo vrednotenja geodiverzitete za določanje izobraževalnega potenciala proučevanega območja. Metoda je uporabna za učne namene, ko učitelji načrtujejo organizacijo strokovnih ekskurzij ali terenskega dela.
Epidemiološke razmere v Sloveniji so vplivale tudi na izobraževalni proces, saj je bilo treba del izobraževalnega in svetovalnega procesa prenesti iz predavalnice in simulacijskega kabineta v spletno ...– virtualno okolje. V študijskem letu 2020/2021 je bil tako na Oddelku za babištvo izveden pilotni projekt z naslovom Virtualna priprava na porod in starševstvo. Gre za prvi poskus načrtovanja, oblikovanja, izvedbe in evalvacije virtualnega izobraževalnega programa na področju babištva, ki so ga izvedli študenti pod mentorstvom s prisotnostjo udeležencev – bodočih staršev. Poseben izziv je bilo dejstvo, da so bili študenti babištva postavljeni v dve vlogi, in sicer v vlogo študenta in vlogo zdravstvenega strokovnjaka, ki prvič samostojno (pod mentorstvom) izvaja virtualni izobraževalni program za bodoče starše za pridobitev lastnih strokovnih kompetenc. Velik poudarek je bil namenjen evalvaciji projekta in izvedbe nastopa na način kvalitativnega raziskovanja z uporabo fokusnih skupin. Rezultati kažejo, da se študenti zavedajo pomena in zahtevnosti oblikovanja virtualnega učnega okolja. Želijo si več časa za pripravo izobraževalnega progama, več usmeritev in več možnosti za izvedbo generalke pred nastopom. Posebej izpostavljeno je bilo stresno svetovalno delo pri odgovarjanju na vprašanja bodočih staršev, ki je potekalo po končani izvedbi v živo on-line.
V članku je prikazana raziskava o zdravstvenih kotičkih v slovenskih splošnih knjižnicah. Namen je bil analizirati dejavnosti zdravstvenih kotičkov in predstaviti prednosti ter pomanjkljivosti oz. ...izzive. Uporabljene so bile različne metode zbiranja podatkov: intervjuji s knjižničarji, analiza spletnih strani in družbenih omrežij ter opazovanje. Rezultati so pokazali, da se knjižnice zavedajo pomena izobraževanja za zdravje in organizirajo veliko število izobraževanj za zdravje, vendar pa se ta le v manjši meri izvedejo v zdravstvenih kotičkih. Zdravstveni kotički so urejeni in smiselno umeščeni v knjižnični prostor, potrebovali pa bi nove strategije za izobraževanje za zdravje. Poseben izziv pri načrtovanju in izvajanju izobraževanja za zdravje so informacijsko slabše pismeni uporabniki, saj mnogo priložnosti pridobivanja informacij ponujajo prav splet in družbena omrežja. S spremenjeno strategijo izobraževanja bodo lahko v prihodnosti zdravstveni kotički imeli močnejšo vlogo pri ozaveščanju uporabnikov na področju zdravja.