Nagrobna plošča je iz gliničana, pisava je nemška fraktura. Najverjetneje so spomenik postavili že v 60. letih 19. stoletja. V grobu počiva Mihael Ambrož (1808-1864), politik in podjetnik, deželni ...poslanec in prvi predsednik ljubljanske čitalnice. Mihael Ambrož je ustanovil tudi parni mlin. Kot ljubljanski župan si je prizadeval za uradovanje v slovenskem jeziku. (Povzeto po: M. Piškur, S. Žitko: Ljubljansko Navje. Ljubljana, 1997.)
Jože Plečnik je stare arkade iz leta 1865 v načrtu dopolnil s pravokotno postavljenimi novimi arkadami, vmesni prostor pa si je zamislil kot gaj. Ko so bile arkade 1937 temeljito obnovljene in je ...bil teren očiščen, so začeli prestavljati spomenike, izkope posmrtnih ostankov (ekshumacije) pa so preložili na poznejši čas. Celotno pokopališče so najprej obnavljali po koncu 2. svetovne vojne, saj je bilo precej poškodovano. V začetku 80. let prejšnjega stoletja pa so temeljito prenovili arkadni objekt, zamenjali celotno strešno konstrukcijo, ga prekrili z bakreno pločevino. Popravili so zidovje in kapelice ter obnovili ograjo, očistili, konzervirali nagrobnike in sarkofage ter namestili stropne svetilke ter postavili 4 reflektorje na Robbovi ulici. (Povzeto po: M. Piškur, S. Žitko, Ljubljansko Navje. Ljubljana, 1997; S. D., Arkade na Navju so obnovljene, v: Zbor občanov, let. 22, 1982, št. 17.)
Zadnje počivališče Andreja in Helene Plečnik, staršev arhitekta Jožeta Plečnika. Grob se nahaja na prvotnem mestu, odkar je na tem pokopališču. (Povzeto po: M. Piškur, S. Žitko.: Ljubljansko Navje. ...Ljubljana, 1997.)
Celovita prenova Ruske kapelice je potekala med letoma 2004 in 2006. Ruska cerkvica pod Vršičem je med tri tisoč cerkvami v Sloveniji, med katerimi so le štiri pravoslavne, izstopajoč biser sakralne ...dediščine. Cerkvica je vpisana v Register kulturnih spomenikov in je navedena znotraj ožjega območja Triglavskega narodnega parka nad Kranjsko Goro. Povzeto po:S. Gaberšček: Obnova ruske cerkvice pod Vršičem. V: Z. Zupanič Slavec, P. Testen, Ruska kapelica pod Vršičem : ob 15-letnici slovensko-ruskih srečanj (1992 – 2006). Ljubljana, 2007, str. 169 – 173.
Zapis na kostnici se po slovensko glasi: Sinovom Rusije. V srakofagu pod piramido počivajo ruski vojni ujetniki. Znameniti stavbenik Josip Slavec, ki je napravil novo traso za vršiško cesto med Rusko ...kapelico in Kočo na Gozdu, je zgradil tudi stopnišče do kapelice, ob njej pa piramido sarkofag kot v starem Egiptu. Povzeto po: Z. Zupanič Slavec, P. Testen, Ruska kapelica pod Vršičem : ob 15-letnici slovensko-ruskih srečanj (1992 – 2006). Ljubljana, 2007, str. 153.
Nagrobnik Matije Čopa (26. 1. 1797, Žirovnica na Gorenjskem – 6. 7. 1835, Tomačevo) se ponaša z napisom v bohoričici in Prešernovimi verzi, ki predstavljajo pokojnika kot izjemnega klasičnega ...filologa, ki je obvladal 19 jezikov (Jesike vse Evrope je uzhene govoril, ki v tem tihim grobu spi …). Bil je literarni zgodovinar, kritik, teoretik, ki je nadrobno poznal tujo literaturo. Bil je vodilna osebnost Prešernovega kroga in je močno vplival na Prešernov pesniški razvoj. 1835 je utonil v Savi pri Tomačevem. O obliki Čopovega nagrobnika je oskrbnik križniške komende Mihael Pregel 1838 sklical posvetovanje, zbirali pa so tudi prispevke za izdelavo in postavitev. Posvetovanja se je udeležil tudi slikar Matevž Langus, ki je nagrobnik skiciral; po njegovem načrtu se je ravnal kamnosek, najverjetneje Ignacij Toman. Klasicističen nagrobnik iz črnega lesnobrdskega apnenca so 1840 postavili na pokopališču Sv. Krištof. Podstavek je bil oblikovan kot rimski grobni oltar, na njem pa je stal odbit steber, ki bi lahko simboliziral bodisi minljivost človeškega bivanja ali prezgodaj končano življenje. Na stebru sta upodobljena simbola večnosti in nesmrtnosti: kača, ki grize svoj rep ter pozlačena bršljanova veja. Na vznožju stebra je izvorno stala odprta knjiga, na samem stebru pa je sedela sova. To sta bila simbola modrosti in učenosti, ki so jih od klasicizma dalje postavljali na nagrobnike znanstvenikov in učenjakov. Ker Čopovih posmrtnih ostankov niso našli, prav tako sta izginili sova in knjiga, so na Navje prestavili zgolj okrnjen spomenik in ga do polovice vzidali v arkadno steno. (Povzeto po: M. Piškur, S. Žitko: Ljubljansko Navje. Ljubljana, 1997.)
V središču kraja je urejena krajevna zgodovinska zbirka, v kateri predstavljajo zgodovino Središča ob Dravi. Prvotni zbirki gradiva NOB, ki so ga pričeli zbirati kmalu po koncu vojne, so ob ...preureditvi dodali tudi predstavitev starejših zgodovinskih obdobij.
Krajevna organizacija Zveze borcev Središče ob Dravi je kmalu po osvoboditvi pričela zbirati gradivo iz NOB. Leta 1961 so v Grabah pri Središču odprli skromen muzej. Dopolnjeno zbirko so leta 1982 ...preselili v Središče ob Dravi. Razstavljeno gradivo prikazuje narodnoosvobodilno gibanje v Središču ob Dravi in okolici.Prvotni zbirki gradiva NOB so ob preureditvi dodali tudi predstavitev starejših zgodovinskih obdobij.
