- Aleksandr Sergeevic Gerd (Iz nabljudenij nad leksikoj slovenskix tekstov XVI veka na cerkovnoslavjanskom fone) primerja tvorjenke v prevodih P. Trubarja, J. Dalmatina, S. Krelja in besedisce v ...neprevedenih (izvirnih) ruskih hagiografijah s cerkvenoslovanskim besediscem in ugotavlja, da je sistem slovenskih obrazil v grobem primerljiv s starocerkvenoslovanskim (tj. izvorno praslovanskim), medtem ko je besedotvorna struktura ruske leksike bolj kompleksna in ima knjizni znacaj. - Irena Orel (Miklosicev slovensko-nemski rokopisni slovar skozi prizmo Pletersniko- vega) na podlagi korespondence in po Miklosicu povzetega besedja v Pletersnikovem slovarju poskusa rekonstruirati tako zgradbo in sestavo neohranjenega Miklosiceve- ga stirizvezkovnega rokopisnega slovarja kot tudi zgradbo gesel, in sklene z ugoto- vitvijo, da je Miklosicev prispevek v Pletersnikovem slovarju, ki je hkrati knjizni, zgodovinski, narecni, frazeoloski in mestoma tudi etimoloski slovar, »gotovo se veliko vecji, kot se ga da razbrati iz izpisanih leksemov«. - Marko Jesensek (Mi- klosicevo primerjalno oblikoslovje/pregiboslovje) primerja obravnavo oblikoslovja v slovenskih slovnicah J. Sumana (1881, 1884) in v Miklosicevi primerjalni slovnici (Wortbildungslehre) kot predlogi - tudi v luci polemike o terminoloskih vprasanjih - in ugotavlja, da je v Sumanovo slovnico vkljuceno celotno Miklosicevo sloven- sko gradivo, dodani so le podatki o prozodicnih lastnostih slovenskih samoglasni- kov in da za solsko rabo metodolosko nista ustrezni, ker se prevec naslanjata na primerjalno jezikoslovje in premalo izhajata iz slovenskega jezika. - Polonca Sek Mertük (Glagol v Miklosicevi Primerjalni skladnji slovanskih jezikov) predstavlja Miklosicevo obravnavo glagola v primerjalni skladnji slovanskih jezikov, ki se opi- ra na besednovrstni pomen in pomen besednih oblik, in se osredotoca na bogato slovensko ponazarjalno gradivo. - Natalija Ulcnik (Vodo zajema s sitom, kdor hoce ucen biti brez knjig - paremiolosko gradivo v Miklosicevih gimnazijskih berilih) analizira Miklosiceva berila za visje razrede gimnazije glede na zvrstnost, izvor, jezikoslovne znacilnosti in funkcijo v kontekstu reformiranega srednjesolskega iz- obrazevanja. - Marija Bajzek Lukac (Polozaj prekmurscine v Miklosicevem casu - v senci jezikovnih nacionalizmov) predstavlja literarno dejavnost treh prekmurskih intelektualcev (J. Kosica, I. Avgustica in J. Kardosa) v 19. stol. pri pripravi nujnih del (npr. prevodov madzarskih slovnic v prekmurski knjizni jezik, izdaje revij), ki naj bi omogocila izobrazevalni in kulturni napredek Prekmurja, pri tem pa ugotavlja, da je polozaj med madzarskim in slovenskim jezikovnim nacionalizmom (slednjega je vseboval program Zedinjene Slovenije) pomenil za prekmurski knjizni jezik ne le dobo razcveta, ampak tudi dobo pocasnega zatona. - Alenka Sivic-Dular (Mi- klosiceva predstava o slovanski dialektologiji) analizira kronolosko in prostorsko razlicne dialektoloske plasti v Miklosicevih delih o glasoslovju slovanskih jezikov in predstavlja terminologijo (pojme) in argumentacijo, s katero je Miklosic uteme- ljeval svoje poglede na genetska razmerja med slovanskimi jeziki. - Zinka Zorko in Anja Benko (Sklanjatve pri Miklosicu primerjalno z govori Stajerskih Slovencev v Avstriji) v teoreticnem okviru Miklosiceve primerjalne slovnice prikazujeta se- stav in zgradbo imenske, zaimenske in zlozene sklanjatve v avstrijskostajerskih slovenskih govorih, ki se uvrscajo v podjunsko narecje (na zahodu), severnostajer- ske kozjaske govore (okolica Lucan/Leutschach) in panonsko prekmursko narecje (Radgonski kot). - Mihaela Koletnik (Prlesko besedje iz pomenskega polja clovek v slovarskih delih Franca Miklosica (ob Pletersnikovem Slovensko-nemskem slovar- ju) primerja Miklosicevo in Murkovo besedje za pomensko polje 'clovek', podano v Pletersnikovem slovarju, z besedjem, ki je zajeto v prvem zvezku Slovenskega ling- visticnega atlasa in v novejsih narecnih slovarjih iz Prlekije, in ugotavlja, da so tako besede kot tudi njihovi pomeni vecinoma se danes v rabi. - Irena Stramljic Breznik (Besedotvorna motivacija in sinhrono manj ali neproduktivna Miklosiceva obrazila) z anketo, izvedeno v dveh skupinah anketirancev z razlicnim jezikoslovnim (bese- dotvornim) predznanjem, po stopnjah preverja, kako anketiranci na podlagi lastne jezikovne kompetence prepoznavajo 16 izbranih tvorjenk iz Miklosicevega besedo- tvornega gradiva z manj produktivnimi ali pa danes zelo produktivnimi obrazili, in med drugim ugotavlja, da med prepoznavanjem tvorjenosti in pogostnostjo rabe obstaja dolocena korelacija. - Janusz Bancerowski (Nazwa dusza we frazeologii polskiej i wegierskiej) pise o frazeoloski rabi besed za 'dusa' v poljscini in madzar- scini in ugotavlja, da je ta samostalnik konceptualiziran v obeh jezikih tudi sirse v smeri 'clovek', 'predmet', 'plin', 'atmosfera', 'ptic'. - Mateusz Warchal (Edukacja in- terkulturowa w Ewropie - aspekty metodyczne i funkcje jezyka) na korpusu poljskih besedil predstavlja metodoloska in funkcionala vprasanja medkulturnega izobraze- vanja v Evropi in ga funkcionalno povezuje s specificnim pojavom primerjalnega je- zikoslovja, ki se je sirilo v 19. stol. - Marko Snoj (Miklosic kot albanolog) prikazuje stiri albanoloske studije, s katerimi se je Miklosic vpisal med zacetnike albanologije in ki jih poznavalci se danes zelo cenijo, kar dokazuje tudi njihov albanski prevod in skupna izdaja Kosovske akademije znanosti in umetnosti in Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Karadžićevo ime in delo v slovenskem literarnem prostoru spremljamo že v prvih številkah Krajnske čbelice. Recepcija je potekala od krajših informativnih besedil v slovenskem časopisju k daljšim ...analitičnim člankom in znanstvenim študijam slovenistov in slavistov, ki so se s Karadžićem ukvarjali znotraj odnosa Kopitar-Karadžić, produktivne recepcije v slovenski literarni zgodovini oziroma v medkulturnih južnoslavističnih študijah. Ključne
Franc Miklošič (1813-1891) spada med osrednja imena svetovne slavistike. Razprava je sistematičen prikaz življenja in znanstvenega dela uveljavljenega slavista ter poudarja njegove ogromne zasluge za ...slavistično znanost. Ob 130. obletnici njegovega častnega članstva v Bolgarski akademiji znanosti so v Inštitutu za literaturo BAN (v sodelovanju z Inštitutom za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU) pripravili obsežno razstavo o njegovi osebni in raziskovalni poti.
This book ('Folkloristic Portraits from three Centuries. From baroque to modernism') preseints 18 profiled personalities from the Slovenian spiritual, cultural history and linguistics from 17th ...Century (J. V. Valvasor, J. Svetokriški, and 18th Century (M. Pohlin, U. Jarnik) up to most of them in the 19th Century (P. Danjko, A. M. Slomšek, M. Ravnikar-Poženčan, A. Murko, S. Vraz, E. Korytko, J. Trdina, M. Valjavec. V. Urbas, G. Krek, S. Škrabec, G. Križnik, S. Rutar) to K. Štrekelj. The personalities are illuminated from folkloristic view, following the prehistory this profession.
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- V tržaškem časopisu Slovenka z dne 23. 10. 1897 najdemo sestavek o slavnosti, s katero so Kopitarjeve posmrtne ostanke v krsti ...shranili na pokopališču sv. Krištofa. Ob štirih popoldne so na južnem ljubljanskem kolodvoru z vlaka, ki je bil pripeljal z Dunaja, dvignili belo in s tremi dunajskimi venci okrašeno Kopitarjevo rakev. Navzoč je bil knezoškof Jakob Missia, ki je opravil cerkvenopevski obred in blagoslovil krsto. Vseučiliški docent Matija Murko je krsto nato izročil ljubljanskemu županu Ivanu Hribarju, ki je tudi govoril in prevzel krsto v varstvo Ljubljane. Zapelo je 70 pevcev Glasbene matice. Nato so rakev naložili na gala voz, ki so ga vlekli štirje konji. Odpravili so se do pokopališča, navzoče je bilo številno občinstvo, ki je napravilo špalir. Pogreba so se udeležila vsa društva z zastavami, venci. Župnik Malenšek je blagoslovil grob, govornik pa je bil predsednik Slovenske matice profesor Levec. Spomenik znamenitega jezikoslovca Jerneja Kopitarja (1780 – 1844) je visok in masiven, z latinskim napisom. Na podstavku je zapis Slovenske matice. Nabirko za Kopitarjev nagrobni spomenik je začel njegov prijatelj, češki preroditelj in publicist dr. Michael J. Fessl, ki je tudi sestavil napis. Nagrobnik je iz temnosivega brušenega tonalita, izdelali so ga na Dunaju. Polkrožno zaključeno stelo, ki s posnetimi robovi ponazarja križ, je na vrhu krasila krogla s križem, nad napisom pa kovinski bršljanov venec. Kopitarju so 1845 postavili spomenik na dunajskem pokopališču St. Marx (Sv. Marko). Grobni prostor pri sv. Krištofu je kupila Slovenska matica. V Ljubljano prepeljani spomenik ni imel več okrasa in je bil poškodovan. 1898 je neki ljubljanski kamnosek Kopitarjev spomenik popravil: nagrobnik je dobil nov kovinski venec, latinski križ pod prvotnim napisom, nov podstavek iz kraškega apnenca s slovenskim napisom in ograjo. Za grob je skrbela mestna občina. Po ureditvi Navja sta grob in spomenik ostala na istem mestu: na vrh spomenika so postavili preprosto grobno žaro, ki je ni več. Napisa: Jernej Kopitar, Karantanec, rojen v vasi Repnje pri Ljubljani, dne 23. avgusta 1780. V razvijanju slovanske znanosti je z genialno nadarjenostjo vneto sledil vzorniku, velikemu Dobrovskemu. Umrl na Dunaju, dne 11. avgusta 1844. Podstavek: Smrtni ostanki Kopitarjevi, ki so nad 53 let počivali pri Sv. Marku na Dunaju, so bili v domovino prepeljani in tukaj slovesno pokopani dne 12. vinotoka 1897. Slovenska Matica. (Povzeto po: M. Piškur, S. Žitko: Ljubljansko Navje. Ljubljana, 1997; Koitarjeva slavnost. V: Slovenka : glasilo slovenskega ženstva, let. 1, 1897, 23. 10.)- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
PDF
