V prispevku je makedonščina opredeljena geneo-, tipo- in sociolingvistično. S stališča genealoškega jezikoslovja je s pomočjo relativne kronologije in zemljepisne razširjenosti relevantnih jezikovnih ...sprememb prikazano oblikovanje makedonščine in bolgarščine kot geolektov znotraj vzhodne južne slovanščine. Z gledišča tipološkega jezikoslovja je umeščena v kontekst balkanske jezikovne zveze. Sociolingvistični pogled pa prikaže proces standardizacije in pravni položaj sodobnega makedonskega knjižnega/standardnega jezika kot sociolekta.
Bibliografija navaja 297 prispevkov, ki so bili objavljeni v glasilu Inštituta za slovenski jezik ZRC SAZU v Ljubljani Jezikoslovni zapiski (JZ) v drugem desetletju njegovega izhajanja. To ...nadaljevanje sledi prvemu delu bibliografije, kot si jo je zamislil in jo objavil takratni urednik revije Janez Keber leta 2005 (JZ 11 (2005), št. 1, 153–164).
Ob 200. obletnici rojstva pravnika in jezikoslovca Mateja Cigaleta (1819–1889) v pričujočem prispevku predstavljamo prevzemanje na področju jezikoslovne terminologije in vzorčno analizo sedmih ...pojmovnih skupin s področja jezikoslovja v njegovi Znanstveni terminologiji (1880). Opozarjamo tudi na nekatere zanimivejše terminografske rešitve, ki smo jih opazili v analizi jezikoslovno označene terminologije v obravnavanem terminološkem slovarju.
Uvodnik Lah, Meta
Vestnik za tuje jezike,
12/2017, Letnik:
9, Številka:
1
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Tokratno številko Vestnika za tuje jezike začenjamo z razdelkom Jezikoslovje. Ljubica Vlahović in Snežana Gudurić v prvem članku kontrastivno obravnavata delovanje nikalnic v francoščini in ...srbščini. Jerneja Primožič piše o pojavu sinestetičnih metafor v francoščini in slovenščini, Lea Cibrić pa v svojem, tudi na sociološko področje segajočem prispevku, obravnava prenos in rabo slovenščine v izseljenskih družinah v Parizu. Mojca Šorli predstavlja spletne vire in orodja za slovenščino, s poudarkom na slovensko-angleškem jezikovnem paru. David Heredero Zorzo, Barbara Pihler Ciglič in Gemma Santiago Alonso so na podlagi izhodišč medkulturne retorike raziskali razlike v načinu pisanja znanstvenih člankov španskih in slovenskih raziskovalcev. Zadnji prispevek v razdelku Jezikoslovje je delo Alenke Kocbek, ki v strnjenem slogu podaja deset smernic za prevajanje pravnih besedil.
V prispevku obravnavam samostalnike srednjega spola v nemško-slovensko-latinskem slovarju Hipolita Novomeškega. Navajam gradivo in nabor končnic, ki se pojavljajo v paradigmi. Namen članka je ...predstaviti manj znano gradivo širšemu krogu strokovnjakov.
Osrednji slovenski literarni časopis je izhajal mesečno. Po prenehanju izhajanja Stritarjevega časnika Zvona, so Josip Jurčič, Fran Levec, Janko Kersnik in Ivan Tavčar ustanovili literarno ...svobodomiselno revijo, sprva kot glasilo realistov. Poleg leposlovja, je vseboval tudi umetniško kritiko ter razprave in eseje o umetnostih. Sprva je bil bolj znanstveno usmerjen (Leposlovni in znanstveni list), kasneje se je omejil še na humanistiko (Mesečnik za književnost in prosveto), od 1931 (Slovenska revija) je objavljal tudi prispevke o aktualnih družbenih vprašanjih. V Ljubljanskem zvonu so objavljali pomembnejši slovenski pesniki in pisatelji: Anton Aškerc, Simon Gregorčič, Janko Kersnik, Ivan Tavčar, Janez Trdina, Oton Župančič, Ivan Cankar, Vladimir Bartol… Avtorji, ki so pisali o znanosti so bili: Fran levstik, Josip Apih, Ivan Šubic…
Vsebina: I. »Obesilo se ga je.« »Otroka se je potapljalo v Vodo, »Išče se Uršo Plut.« »Mene se ne ujame kar tako.« II. »Ampak na svidenje!« III. »Historiško-kritiško« poglavje. — V uvodu o Levstikovi ...razpravi Napake slovenskega pisanja
Osrednji slovenski literarni časopis je izhajal mesečno. Po prenehanju izhajanja Stritarjevega časnika Zvona, so Josip Jurčič, Fran Levec, Janko Kersnik in Ivan Tavčar ustanovili literarno ...svobodomiselno revijo, sprva kot glasilo realistov. Poleg leposlovja, je vseboval tudi umetniško kritiko ter razprave in eseje o umetnostih. Sprva je bil bolj znanstveno usmerjen (Leposlovni in znanstveni list), kasneje se je omejil še na humanistiko (Mesečnik za književnost in prosveto), od 1931 (Slovenska revija) je objavljal tudi prispevke o aktualnih družbenih vprašanjih. V Ljubljanskem zvonu so objavljali pomembnejši slovenski pesniki in pisatelji: Anton Aškerc, Simon Gregorčič, Janko Kersnik, Ivan Tavčar, Janez Trdina, Oton Župančič, Ivan Cankar, Vladimir Bartol… Avtorji, ki so pisali o znanosti so bili: Fran levstik, Josip Apih, Ivan Šubic…
PDF
