Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain ...Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Tisti, ki so odraščali v času, ko je bila domača žival edini vir mesa, znajo povedati, da so bile koline nekoč praznik.- All ...metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Družina Lešnik iz Jablanc v Zgornji Koreni pri spravljanju sena v Pernici.- All metadata published by Europeana are available free ...of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Junij je bil mesec, ko se je nekdaj pričela košnja. Pele so kose, širil se je zvok brušenja kos in klepanja kos na domačih dvoriščih ...pa tudi na travnikih. Čas, ki je odšel in ostaja v spominih, zapisih in fotografijah.Ob prvem svitu se je oče s sosedi iz vasi odpravil kosit. Dan prej je vedno sklepal koso. Zjutraj si je zataknil “vodir” za pas in malo vode je bilo v njem ter brusni kamen. Za popotnico so srknili “štamperl kačje sline” so rekli, potem pa koso na rame. Čez čas pa se je slišalo petje brusnih kamnov s travnika. Mama je doma vedno pripravljala žgance in gobovo župo za zajtrk. Sušenje in spravilo krme je bil nekoč prijeten obred.Na fotografiji so kosci s takratnim šmarskim dekanom Jakobom Rihterjem.Od leve proti desni: Zepa Matjaž, Ivan Vahen, Štefan Lorger, Frac Ror, Ivek Zupanc, Matija Gorjup, Novak Franč, Božiček Miha, Stanko Čakš, g.dekan Jakob Rihtar, Gregor Nunčič, Anton Golčman, Miha Bač, Rok Metličar, Zepa Novak in Franc Krušič.Prispeval: Jožef Čakš- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Pred nami je mesec julij, ki mu pravimo tudi “mali srpan” in je od nekdaj veljal za mesec žetve in mlačve. Na fotografiji žanjice s ...srpi na njivi pri žetvi v šmarski okolici. Foto: Slavko Ciglenečki Prispeval: Jožef Čakš- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Bo ben taku, da bo prou je film, ki ga je pripravila Brkinska folklora in v kateri igra med drugimi tudi Slavka, ki predstavlja ...žanjico. O njih je napisala pesem, ki je dovolj zgovorna, da ni potreben dodaten opis. Žanjice Zjutraj v rani ure vstale, na njivo s srpi se podale, da še pri hladu žeti njivo začele, predno je sonce vstalo, že kos njive požele. Žanjicam na njivo prinesli soza fruštik mleko in kuhano preso, da so se naužile in moči udobiles srpi mahale, da bi prišle na konec njive. Ni in ni bilo tega konca, bale so se vedno več svetlega sonca, da pot in žeja jih je martrala do konca, da so jesih in vodo pile kar iz lonca. Okrog so se ozirale, da bi v bližini drev zagledale, samo za nekaj minut, da bi se malo odpočile, si hrbet zravnale in se na tla ulegle. Če sence ni bilo, so se v sonce zagledale. Ali kmalu majhna senca bo, dve stopinji in pol, da kmalu spre pospravile bodo in šle domov, kjer so jim napravili južne polno skledoin jo postavili na mizo na sredo. Ko so se južne dobre naužilein se do dobrega odpočile, odpravle so se nazaj, kot bi se obnovile, da so za videža prišle na konec njive. Zapisano 25.2.2002- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Družina Lešnik iz Jablanc v Zgornji Koreni pri spravljanju sena v Pernici.- All metadata published by Europeana are available free ...of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Krave se napajajo v kalu. Na Mršah je hrib Hrib, kjer se z njega odpira razgled od Triglava do Snežnika, najlepši je ob lepem ...sončnem zahodu. Razgled sega do Gradeža in Barbane v Italiji. Ampak mršanski otroci morja niso pogrešali. Imeli so tri velike kale, v katerih so se lahko kopali. Prednost so imeli fantje od štirinajstih let dalje, mlajši so se lahko pridružili, ampak ne vedno, ker so starejšim preveč nagajali. Plavali so s plohi ali pa napihnili ‘šlauf od bicikla’, da jih je držal na vodi. Fantje so imeli očiščen velik in globok poljski vece ali ‘kanduot’ v žlebu na Laučini. Tako so se lahko kopali v čisti vodi, a je bila tako mrzla, da ni bila priporočena majhnim otrokom. Ob nedeljah so otroci obiskovali nedeljsko mašo, popoldan pa večernico. Od maše domov so se dekleta menila, da bi se tudi sama okopala v kalu. Po kosilu so se nekega dne zbrala pri kalu za hišo Šimonovo. Bilo jih je pet, starejša je imela enajst let, ta mlajša pa sedem. Za skednjem so si punce vzele deske, plohe, in šle na kal po Mlaki na Barišče, na največji in najbolj oddaljen kal. Da si ne bi umazale oblek, so si slekle vse, ostale gole in obleke skrile v ograjo. Blato jim je segalo do kolen. Seveda so se smejale. Skakale so po vodi in se škropile. Nekdo pa jih je videl in pripeljal fante h kalu. Začeli so jih dražiti, se smejati in metati kamenje, da bi prišle ven. Bile so popolnoma gole in zaradi sramu niso hotele ven. Fantje so seveda vzeli obleke in jih nesli daleč proč od kala. Dekleta so bila primorana priti iz kala in stekle so se obleči. Oblekle so se kar umazane od blata, saj se niso mogle nikamor obrisati, saj so jih fantje gledali in se smejali. Samo starejša ni šla ven. Začela je jokati. Ker jo je bilo preveč sram, se je še bolj potiskala v vodo. Usmilil se je je starejši mulc in ji vrgel obleko, da se je oblekla kar v vodi in prišla nato ven. Tako se je končal poučni dan plavanja. Seveda je glas prišel tudi do mater in šele nato je bil ogenj v strehi. Vse matere deklet so se naslednjo nedeljo zbrale pri Šimonovih in se pogovarjale, kaj bi bilo treba storiti, kako jih kaznovati. Slavko je njena mati pred ostalimi materami in hčerami kaznovala tako, da jo je dala na kolena, ji povlekla krilo gor, hlačke dol in jo namahala s šibo po goli riti. Od jeze in sramote Slavka ni niti pisnila, je pa mami in sestri zamerila do današnjega dne, saj nobena druga mama ni svoje hčere kaznovala, razen njene.Krave so se tudi izgubljale, seveda, medtem ko so jih otroci pasli. Krave so imele zvonce okrog vratu, ravno zato, ker so se pasle po grmovju. Nekega dne so fantje prišli na skrito in kravje zvonce zapolnili s travo. Dekleta niso več slišala kravjih zvoncev in so začela tekati in iskati krave, ampak zvoncev ni bilo slišati od nikjer. Potem so začela klicati krave po imenih: Sivka, Belka, Liska – da bi se oglasile, pa se ni slišalo nič. Ko so skoraj obupale, se je zvonec odmašil in krave so spet zacingljale; včasih blizu, včasih na drugem hribu. (Brkinske stezice)- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Družina Lešnik iz Jablanc v Zgornji Koreni pri spravljanju sena v Pernici.- All metadata published by Europeana are available free ...of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- “Činka čunka, činku čoj!” V kitajščini? Japonščini? Ne!V šmarskem narečju. Prevod v knjižni jezik: “Mala svinja, malo ...počakaj!”Prispeval: Jožef Čakš- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
