Ferdinand Kranjec je bil rojen pri Markolfovih v Ilirski Bistrici v ugledni domači trgovski družini. Po smrti gospodarja Franca Valenčiča se je mati Jožefina znova poročila, tokrat s Francem ...Kranjcem. Ferdinand je po šolanju v domačem kraju, obiskoval realko v Ljubljani. Vpisal je kemijo na dunajski univerzi. Šolanje je prekinil, da bi se leta 1912 udeležil Balkanske vojne. Zaključil je šolanje in že se je začela prva svetovna vojna, ki se jo je udeležil kot avstrijski vojak. Bil je dvakrat ranjen in napredoval do čina podporočnika. Skupaj s somišljenikom dr. Ljudevitom Pivkom, sta ugotavljala, da je prav za prav največji sovražnik slovenskega naroda avstro ogrska. Med 17. in 18. septembrom 1917 sta odprla obrambno črto pri kraju Carzano v severni Italiji. Italijani niso mogli verjeti, da je to mogoče in niso vdrli čez avstrijsko obrambo. Z dr. Pivkom sta zato pobegnila na italijansko stran in se skupaj z Jugoslovanskim prostovoljskim bataljonom, ki je tedaj že štel 900 mož, uspešno borila proti Avstrijcem. Razočaranje je sledilo ob koncu vojne, saj so italijanske vojne oblasti borce jugoslovanskega bataljona zaprle. Skrivaj se je prebijal do Beograda in poročal generalu Pešiću o tej veliki krivici.Doživel pa je še eno razočaranje. Primorska je z njegovim rojstnim krajem Ilirsko Bistrico pripadla Kraljevini Italiji. Vsem takratnim oblastem je postal sumljiv in bil pod stalnim nadzorstvom policije. Politično je iskal somišljenike, kako Primorsko rešiti izpod novih gospodarjev. Rešitev je videl je v močni državi Jugoslaviji, ki bi edina lahko Primorsko rešila. Sooblikoval je slovensko vejo ORJUNE (ORganizacije JUgoslovanskih NAcionalistov) in postal njen vodja ali Veliki Čelnik / tudi Veliki Vojvoda. Z družino je prestopil v pravoslavno vero in si nadel ime Marko. Po nesrečnih dogodkih v Trbovljah in v Ljubljani. So ga oblasti naprej zaprle in ga nato povsem oprostile. Bil pa je administrativno premeščen v Makedonijo. Politično delovanje je povsem opustil in se posvetil družini in delu. Privrženost Primorski dokazujeta tudi imeni hčera: Bistrica in Jadranka. S svojim znanjem je pomagal mlademu makedonskemu gospodarstvu, kot profesor pa tudi raznim šolskih ustanovam in makedonski mladini. Po 32. letih se je soprogo in mlajšo hčerko vrnil v Slovenijo. Leta 1973 je umrl. Njegova soproga Milica, je umrla pri 102. letih. Oba sta pokopana v Ljubljani. Hčerka Bistrica Kranjec Mirkulovska, ki živi in deluje v Skopju je upokojena univerzitetna profesorica, priznana makedonska in slovenska pesnica in prevajalka z mnogimi priznanji. Prisrčna so njena pisma v Ilirsko Bistrico, ko poleg svojega imena vedno pripiše še Bistrica Ilirska! Upravičeno, saj je edina ženska, ki nosi ime našega mesta Bistrica, po očetovem rojstnem kraju. 200/vč
Marko Kranjec, who served as a vice-governor of Banka Slovenije between 1991 and 1997, was chosen by Janez Drnovsek after his previous two nominees, former governor Mitja Gaspari and vice governor ...Andrej Rant, failed to convince the 46 MPs needed for appointment.
Vojko Čeligoj, 4. nov. 2016Obsežna sokolska dejavnost na področju telesne vzgoje je bila vedno usmerjena v obvladanje telesa in duha. Znano sokolsko geslo »Zdrav duh, v zdravem telesu« to le ...potrjuje. Telesne vaje so se iztekale v skrbno pripravljene nastope o okviru društva, večih društev tudi v okviru župe ali na pokrajinskih nastopih.Krona vseh nastopov pa so vsekakor bili nastopi na sokolskih zletih ali celo na vse sokolskem nastopu v Pragi, kjer so nastopali resnično najboljši telovadci, posamezniki ali moštva in se vsakih šest let kosali na sokolskem meddržavnem nivoju. Sokolski zleti so pomenili tudi veliko afirmacijo slovanskih narodov.Člani Ilirskega Sokola iz Ilirske Bistrice so se zaradi neprijaznih prilik v katerih so delovali, žal udeležili le nekaterih vse sokolskih zletov.Prvič je pet članov Ilirskega Sokola iz Ilirske Bistrice sodelovalo na VI. vse sokolskem zletu v Pragi leta 1912 (Josip Samsa, Viktor Tomšič, Vida Samsa, Jože Hrvatin in Ivan Tomšič). Sledila so leta svetovne vojne in razkosanje Primorske. Preganjanje sokolov, prepoved delovanja, zaplembo sokolskih domov in smrtno obsodbo.Na X. vse sokolskem zletu v Pragi leta 1938 je bistriške sokole zastopal društveni prapor, ki so ga nosili slovenski sokoli. Sokol Evgen Štrancar, ki je tedaj v sokolski povorki nastopil kot član Sokola Bežigrad je pripovedoval, da je napovedovalec predstavil bistriški sokolski prapor kot prapor iz neosvobojenih dežel, kjer je sokolstvo celo prepovedano. Prapor je požel velik aplavz.XI. vse sokolski zlet v Pragi je potekal šele leta 1948 po končani svetovni vojni. Čeprav ni bilo Bistričanov je domače sokolsko društvo neuradno zastopala Bistričanka Bistrica Kranjec, kot članica Sokola Skopje. V Skopje je bila administrativno prestavljena njena družina z očetom Bistričanom Markom Kranjcem. Na sliki, Praga, v dneh XI. vsesokokolskega zleta. Tri srednješolke sokolice iz skopske VII. gimnazije Josip Broz Tito s spremljevalcem, so nastopile v delegaciji Sokola Jugoslavije. Skrajna desna je 17-letna mladenka Bistrica Kranjec.XIV. vsesokolski zlet v Pragi leta 2006. Zleta se je udeležilo štirideset Bistričanov in uživalo v nastopih 20.000 telovadcev. Začetek zleta je odprl predsednik Češke republike. Sokoli so očitno spet vzleteli, na Češkem imajo nad dvatisoč društev. Sokolska društva delujejo tudi v Avstriji, Ameriki, Avstraliji. Posodobljena vsebina Češkega sokola in nove metode dela spet privabljajo mlade in starejše v sokolske vrste, vendar vedno v duhu panslovanstva. (128, vč)
