V domoznanskem septembru in Dnevih evropske kulturne dediščine 2019 vas vljudno vabimo na odprtje razstave Stara Sava – dediščina, umetnost in razvedrilo. Prireditev bo v sredo, 18. septembra 2019 ob ...19. uri v avli Občinske knjižnice Jesenice. Razstavo bodo predstavile avtorice Nataša Kokošinek (Občinska knjižnica Jesenice), Zdenka Torkar Tahir in Nina Hribar (Gornjesavski muzej Jesenice) ter Nina Jamar (Občinska knjižnica Jesenice, Glasbena šola Jesenice). V Kulturnem programu bodo sodelovali učenci Glasbene šole Jesenice.
V domoznanskem septembru in Dnevih evropske kulturne dediščine 2019 vas vljudno vabimo na odprtje razstave Stara Sava – dediščina, umetnost in razvedrilo. Prireditev bo v sredo, 18. septembra 2019 ob ...19. uri v avli Občinske knjižnice Jesenice. Razstavo bodo predstavile avtorice Nataša Kokošinek (Občinska knjižnica Jesenice), Zdenka Torkar Tahir in Nina Hribar (Gornjesavski muzej Jesenice) ter Nina Jamar (Občinska knjižnica Jesenice, Glasbena šola Jesenice). V Kulturnem programu bodo sodelovali učenci Glasbene šole Jesenice.
Vabilo ob Dnevih evropske kulturne dediščine 2016 v Knjižnici Šmarje pri Jelšah, zbiranje spominov o znamenitem zdravniku Josipu Rakežu in o hišah nekdanjega trga Šmarje pri Jelšah.
Razvojne možnosti Vrbe Krajner, Petra
Urbani izziv,
2007, 20070101, 2007-01-01, Letnik:
18, Številka:
1-2
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
S pripravo novega občinskega prostorskega načrta občine Žirovnica se obravnava tudi razvojni potencial tipične slovenske gručaste vasi z dislocirano dominanto, obdane z značilno kulturno krajino in ...visoko simbolno vrednostjo na nacionalnem nivoju. Varovano območje kulturne dediščine s spomenikom – Prešernova rojstna hiša predstavlja razvojni potencial za vas Vrba, občino in državo znotraj EU, ki ga je nedvomno potrebno ohraniti, ne pa tudi zavirati v razvoju. Zato bosta v ta prostor v prihodnosti umeščena dva objekta: Dom kulture Vrba in obvozna cesta, ki naj hkrati rešuje prometno vozlišče Vrba in odpira pogled na značilne vedute kraja. V procesu izdelave OPN prihaja do usklajevanj različnih interesov v prostoru z upoštevanjem vseh varstvenih režimov in javno izraženega mnenja krajanov na predstavitvi. Dopolnjen osnutek OPN bo obravnaval variantne rešitve.
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba 28. junija 1991 nismo zabeležili niti enega primera kaznivih dejanj, ki jo je napisal Anton Hribar in je objavljena v knjižici Kako smo na Jesenicah doživljali ...osamosvajanje SlovenijeGre za zapis Antona Hribarja, tedanjega načelnika postaje milice Jesenice, ki je v sodelovanju s poveljnikom TO Jesenice Bojanom Šuligojem organiziral zaseg evidenc in prevoz orožja na skrivne lokacije. Spominja se tudi zasedbe mejnih prehodov, ki jo je izvedla JLA in pristanka dveh vojaških helikopterjev na nogometnem igrišču Podmežaklo, ki so pripeljali zvezne miličnike s katerimi so se pogajali o (ne)zasedbi železniškega mejnega prehoda Jesenice. Dogovor je bil dosežen 1. julija 1991, ko je bila večina prepeljana v zbirni center Kranj. Avtor je ponosen na to, da so brez žrtev in izstreljenega naboja dosegli mirno rešitev zasedbe treh mednarodnih mejnih prehodov na Jesenicah.Dokument vsebuje tudi fotografijo helikopterja Podmežaklo, 27. junija 1991. (Arhiv OZVVS, Foto: Janez Komel).
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Dobra zveza med radijskimi postajami in ljudmi: repetitor deluje še danes, ki jo je napisal Cveto Erman in je objavljena v knjižici Kako smo na Jesenicah ...doživljali osamosvajanje Slovenije.Gre za zapis radioamaterja Cveta Ermana, ki je bil ustanovitelj in nekdanji vodja Radio kluba Železar. Zgodba je razdeljena na pet podpoglavij: Radio klub Železar, Sekretariat za obrambo, Osamosvajanje Slovenije, Čas brez mobilnih telefonov, Pomoč fantoma na služenju vojaškega roka v JLA. V prvem delu opisuje ustanovitev kluba in pridobivanje članstva ter zaključi s postavitvijo repetitorja, ki deluje še danes. Nadaljuje z obdobjem, ko se je zaposlil na ljudski obrambi Jesenice – poznejšem sekretariatu za obrambo. Opiše kadrovsko zasedbo in organiziranost sekretariata, ki je v osamosvojitvenih prizadevanjih na Jesenicah odigral pomembno vlogo. V nadaljevanju opiše priprave na osamosvojitev, ki so se začele že spomladi leta 1991 in vzpostavitev sistema zvez za katerega je bil zadolžen kot referent za zveze ter službo za opazovanje, obveščanje in alarmiranje. Spominja se tudi akcij pri katerih so pomagali radioamaterji. Tako so odkrili in odstranili vojaški repetitor na Mežakli in prekinili brezžične povezave med karavlami na Zgornjem Gorenjskem in sodelovali pri dogovorih in predaji vojakov JLA. Prispevek zaključuje z ugotovitvijo o dragocenosti delovnih in prijateljskih vezi, ki so mnogim slovenskim in drugim vojaškim obveznikom na služenju vojaškega roka v Sloveniji pomagale najti pot iz težke situacije in se vrniti domov.Dokument vsebuje tudi fotografijo Poročila centra za zveze od 23. junija do 6. julija 1991, izsek iz dokumenta, ki ga hrani arhiv OZVVS Zgornja Gorenjska.
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Strah, ki jo je napisal Stane Arh in je objavljena v knjižici Kako smo na Jesenicah doživljali osamosvajanje Slovenije.Gre za zgodbo inženirja Staneta Arha, ki se ...spominja zaključevanja študija v Kragujevcu junija 1991 in dogajanj med vojno za Slovenijo. Najprej opiše svoja prizadevanja, da bi zaključil magistrski študij iz varstva pred sevanji in zagovor specialistične naloge v Kragujevcu zadnji vikend pred osamosvojitvijo Slovenije. Po povratku domov se je začela vojna za Slovenijo med katero je odpeljal ostarelo nono, ki je bila na obisku pri hčeri v Ljubljani, na njen dom v Koper. Ko se je vrnil domov je tu našel le trinajstletnega sina, ki mu je povedal, da je mama z drugima dvema otrokoma odšla v Avstrijo. Avtor opiše svoje iskanje in prizadevanja, da bi družino pripeljal iz Železne Kaple domov v Slovenijo kar mu je tudi uspelo.Dokument vsebuje fotografijo Staneta Arha na Rudniku urana Žirovski vrh (Hrani: Stane Arh).
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba 1. julij 1991 – spet svobodni, ki jo je napisala Rina Klinar in je objavljena v knjižici Kako smo na Jesenicah doživljali osamosvajanje Slovenije.Gre za zapis ...Rine Klinar, predsednice izvršnega sveta Občine Jesenice v času osamosvajanja Slovenije. V zgodbi avtorica opisuje dogajanja na Jesenicah in mejnem prehodu Karavanke konec junija 1991. Zgodba je razdeljena na poglavja: Zastava in lipa, Leto 1989, Leto 1990, Občina Jesenice, 1991, Spomini. Avtorica se spominja nastopa funkcije 1. junija 1990 in vzpostavitve sodelovanja med civilno-občinsko oblastjo, miličniki in teritorialno obrambo. V nadaljevanju se vrne nazaj v dogajanje v letih 1989, 1990 in 1991. Objavljen je tudi odlomek iz dnevnika neznanega vojaka JLA z Bohinjske Bele. Avtorica se spominja pogajanj z Jugoslovansko ljudsko armado ob zasedbi mejnega prehoda Karavanke, spopadov z vojaki Teritorialne obrambe, podpisa dogovora in umika vojakov JLA ter zveznih miličnikov s platoja Karavanke, 1. julija 1991. Prispevek zaključi z razmišljanji ob trideseti obletnici samostojne Slovenije.Dokument vsebuje tudi fotografiji, ki prikazujeta Lipo, ki raste pred nekdanjo stavbo Občine Jesenice, Dnevnika neznanega vojaka z Bohinjske Bele, odlomek, ki jih hrani Rina Klinar in JLA na Hrušici, 27. junij 1991, ki jo hrani Arhiv OZVVS Zgornja Gorenjska, foto: Jaka Jeraša.
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Strah in junaštvo v vojni, ki sta jo napisala Pavel Jamnik in Miran Ozebek in je objavljena v knjižici Kako smo na Jesenicah doživljali osamosvajanje ...Slovenije.Gre za zgodbo nekdanjih miličnikov Pavla Jamnika in Mirana Ozebka, ki opisujeta napad JLA na letališče Brnik. Zgodba ima dve podpoglavji: Bombardiranje letališča Brnik, 28. junij 1991 – izkušnja miličnika in Spopad JLA in TO na Brniku v smeri Vodic, 28. junij 1991 – stiska vojaka JLA. V prvem delu avtorja opišeta usposabljanje mladih miličniških pripravnikov v aprilu 1991 na Kotnikovi ulici v Ljubljani in prve naloge varovanja objekta takratne Letalske enote milice na Brniku v dneh pred razglasitvijo osamosvojitve Slovenije. V nadaljevanju je zapisano pričevanje Mirana Ozebka, ki se spominja preletov letal JLA, srečanja z avstrijskima novinarjema, ki sta kasneje v letalskem napadu izgubila življenje ter prvih rafalov JLA, ki so zadeli hangar, ki so ga varovali. V nadaljevanju je podan opis istega dogodka skozi oči komandanta JLA. Ponovno se nadaljuje pričevanje Ozebka, ki opiše kako so prenočili v zaklenjenem hangarju, kjer so se izmenjavali na straži. Naslednji dan so doživeli raketiranje letališča Brnik in se v paniki odločili za umik. Stekli so do parkiranih vozil in se hitro umaknili v bližnji Mengeš ter naprej v Ljubljano, kjer so se ponovno srečali z ostalimi soborci. V drugem podpoglavju je predstavljeno pričevanje mladega vojaka JLA, ki je na Vrhniki služil vojaški rok in se tako znašel sredi spopada. Svojo stisko je zapisal v verzih na embalažo vojaškega suhega obroka. Original hrani Pavel Jamnik. Zgodba se zaključi s pričevanjem komandanta, ki opisuje izmenjavo ognja v katerem je bil ranjen. Originalne dokumente hrani arhiv MNZ.Dokument vsebuje fotografije vozila avstrijskih novinarjev, ubitih ob raketiranju Brnika (Arhiv Policijske uprave Kranj), nekdanjih miličnikov – pripravnikov leta 2020 (Hrani Miran Ozebek), zgorelih avtomobilov na Brniku (Arhiv Policijske uprave Kranj) in pesmi vojaka JLA, napisane na embalažo (original hrani Pavel Jamnik).