Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Vojni dveh Tomažev, ki jo je napisal Tomaž Klinar in je objavljena v knjižici Kako smo na Jesenicah doživljali osamosvajanje Slovenije.Gre za zgodbo Tomaža ...Klinarja, mladega slovenskega vojaka z Jesenic, ki je služil vojaški rok v JLA v Mariboru. Uvodoma avtor opiše napotitev na služenje vojaškega roka, prihod v mariborsko vojašnico in stanje v njej pred začetkom vojne za Slovenijo. Ob začetku vojne se je kot desetar znašel na položaju nad mejnim prehodom Šentilj, kjer so položaje branili vojaki slovenske TO. Zavrnil je ukaz podporočnika naj napadejo položaje slovenskih teritorialcev zaradi česar mu je grozilo vojaško sodišče. Z ostalimi vojaki so se odločili za prebeg in ga kljub tveganju in kaotičnim razmeram postopoma uspešno izpeljali. Tvegali so in stekli čez odprt travnik do slovenskih položajev, kjer so se pridružili vojakom TO. Avtor opiše stiske in dileme slovenskih vojakov, ki so vojno za Slovenijo dočakali v sestavi JLA in so bili prisiljeni boriti se proti svojim sonarodnjakom. Opisane dogodke je Tomaž Klinar zapisal tudi v knjigi Heroji nekega trenutka (V.P.8164-20).Dokument vsebuje fotografije jeseniških vojakov JLA leta 1990 v Mariboru (Foto: Stane Žnidar, hrani: Matej Žnidar), Tomaž Klinar st. in ml. – oba v Slovenski vojski (Foto: Boris Balek, hrani Tomaž Klinar), znak »Zvest Sloveniji«, ki so ga prejeli vsi Slovenci, ki so iz JLA prestopili v TO (Last: Tomaž Klinar), naslovnica knjige Heroji nekega trenutka (Hrani: Tomaž Klinar).
Fotografija prikazuje naslovnico monografije Pirihovo stoletje. Monografija je nastala ob razstavi likovnih del Ivana, Pavla, Ivana ml., Srečka, Pavla ml., Dušana in Luka Piriha. Avtorja besedila sta ...Barbara Boltar in Srečko Pirih.
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Neuspeh, strah, negotovost in svoboda, ki jo je napisal Todosja Lazarov in je objavljena v knjižici Kako smo na Jesenicah doživljali osamosvajanje Slovenije.Gre ...za zgodbo Todosje Lazarova, ki se je na Jesenice priselil iz Makedonije, si tu našel zaposlitev, se ob delu izobraževal in si ustvaril družino. Zgodba je razdeljena na podpoglavja: Neuspeh, Strah, Negotovost, Svoboda. V prvem podpoglavju avtor opiše svoja prizadevanja, da bi dokončal začeti študij na Ekonomski fakulteti v Ljubljani a mu je načrte prekrižala osamosvojitev Slovenije in tudi družinska situacija. V drugem delu zgodbe opiše prihod oklepnih vozil JLA na Jesenice in na mejne prehode ter se spominja raketiranja karavanškega mejnega prehoda, ki so ga preživeli v zaklonišču. Spominja se tudi konca spopadov in odhoda zajetih jugoslovanskih vojakov z Jesenic. V tretjem delu zgodbe se spominja negotovosti, ki je zavladala med priseljenci po osamosvojitvi in izbrisu iz registra državljanov. Avtor opiše postopek pridobitve slovenskega državljanstva. V zadnjem delu pa opiše življenje v samostojni Sloveniji, ustanovitev makedonskega društva Ilinden in veliko proslavo v čast makedonskemu nacionalnemu prazniku, 2. avgusta 1993.Dokument vsebuje fotografijo Makedonskega kulturnega društva Ilinden, ki jo hrani Todosja Lazarov.
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba V novo državo na pragu polnoletnosti, ki jo je napisal Boštjan Omerzel in je objavljena v knjižici Kako smo na Jesenicah doživljali osamosvajanje Slovenije.Gre ...za zgodbo Boštjana Omerzela, nekdanjega hokejista HK Jesenice, ki se spominja, kako je kot komaj polnoleten fant doživljal osamosvajanje Slovenije. V začetku avtor opisuje dogajanje na Jesenicah konec osemdesetih let. Nadaljuje z opisom gostovanja HK Jesenice v Beogradu , na silvestrovo leta 1990, kjer so pričakali novo leto 1991 in rezultate referenduma o osamosvojitvi Slovenije. Potem opiše vrnitev domov, zaključek šolskega leta in srednješolskega izobraževanja ter spomine na razglasitev samostojnosti Slovenije. V nadaljevanju zgodbe pa opiše pot z vlakom v Pulj na Hrvaškem, kamor sta se odpravila z vrstnikom, 27. junija 1991, da bi obiskala dekleti in prijatelje. Na poti izvesta, da je v Sloveniji vojna in skupaj se odločijo za povratek domov, ki ga avtor v nadaljevanju tudi opiše. Pripoved sklene z opisom dogajanja do izteka leta 1991 in pogledom v prihodnost.Dokument vsebuje fotografijo table Železniškega mejnega prehoda Jesenice (Foto: Rina Klinar).
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Neuporabljeni naboj, ki jo je napisal Rade Radinovič in je objavljena v knjižici Kako smo na Jesenicah doživljali osamosvajanje Slovenije.Gre za zapis Radeta ...Radinoviča, tedaj poveljnika čete mobiliziranih slovenskih rezervistov. V uvodu avtor opiše odhod mladih rezervistov na položaje v Gornjesavski dolini, kjer so zamenjali gornjesavsko četo na mejnem prehodu Rateče. V nadaljevanju opiše položaj in potek pogajanj z oficirjema JLA , ki so potekala v gostilni Pri Šurcu. Nekaj pogovorov so opravili tudi v prostorih policijske postaje v Kranjski Gori. Po zaključku težkih in napornih a uspešnih pogajanj, je na prehodu zaplapolala slovenska zastava. Avtor v zaključku zapiše svoje občutke ponosa, da so uspeli rešiti konflikt rešiti na miren način in brez žrtev.Dokument vsebuje fotografijo mejnega prehoda Rateče, ki jo hrani arhiv OZVVS Zgornja Gorenjska (Foto: Jani Kokalj).
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Spomini na skupne korake k osamosvojitvi s 23. samostojno kranjskogorsko četo, ki jo je napisal Hubert Rot in je objavljena v knjižici Kako smo na Jesenicah ...doživljali osamosvajanje Slovenije.Gre za zgodbo Huberta Rota, mladega moža in očeta, ki je v času osamosvajanja Slovenije oblekel uniformo in se pridružil 23. samostojni kranjskogorski četi pri obrambi letališča Brnik. Uvodoma avtor opisuje čas tik pred osamosvojitvijo, ko je uspešno opravil pravosodni izpit in bil le nekaj dni kasneje mobiliziran v enote TO. Opiše usposabljanje v Kranjski Gori, odhod na položaje v bližini mejnega prehoda Rateče in premik na letališče Brnik, 27. junija 1991. V nadaljevanju se spominja preletavanja letal JLA nad letališčem in priprav za spopad. V deževni noči so si zavetje poiskali v brniškem gozdu, kjer so odkrili fazanerijo Kozorog. Sprejel jih je upravnik Ivan Jenko, ki jim je omogočil prenočitev v valilnici in jim v naslednjih dneh, v času spopadov na letališču Brnik, pomagal pri zasedanju položajev v okolici, ki jo je odlično poznal. Tu so ostali do 5. julija 1991, ko se je situacije že toliko stabilizirala, da so jih na njegovo pisno prošnjo premestili nazaj v Kranjsko Goro. Pred odhodom je na Brniku nastala fotografija, ki je objavljena v zgodbi. V sklepnem delu zgodbe se avtor spominja obiskov pri Ivanu, ki se je medtem že upokojil in preselil na Pšato, kjer je leta 2020 je praznoval devetdeset let. Avtor pripoved sklene z življenjskim naukom, ki ga je njemu in soborcem vtisnila preizkušnja v vojni za Slovenijo.Dokument vsebuje fotografiji Ivana Jenka (Foto: Janez Kuhar, Gorenjsko glas, 5. februar 2020) in 23. samostojne kranjskogorske čete na Brniku, 5. julija 1991 (Foto: Milan Janžovnik).
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Junij 1991 – na platoju priklenjen na radiator, ki jo je napisal Janez Koselj in je objavljena v knjižici Kako smo na Jesenicah doživljali osamosvajanje ...Slovenije.Gre za zapis Janeza Koselja, vojaka Teritorialne obrambe, ki so ga zajeli vojaki JLA kot talca na platoju Karavanke v času osamosvajanja Slovenije. V zgodbi avtor opisuje dogajanja ob zasedbi mejnega platoja Karavanke od 27. junija do 1. julija 1991. Spominja se zasedbe mejnega prehoda, prekinitve dobave električne energije in vode ter začetka pogajanj s predstavniki JLA med katerimi so ga nasilno razorožili in obdržali za talca. Priklenili so ga na radiator in po potrebi zamenjali lokacijo. Bil je tudi priča tankovskemu napadu JLA na enote TO. Po spopadu so stekla pogajanja v prostorih Občine Jesenice, ki so se končala v nedeljo, 1. julija 1991, z dogovorom o predaji. Eden od pogojev je bil tudi, da izpustijo talca. V popoldanskih urah so vojaki JLA in zvezni miličniki zapustili mejni prehod Karavanke in Jesenice.Dokument vsebuje tudi fotografiji pištole Janeza Koselja (hrani Janez Koselj) in fotografijo odločbe Zveznega sekretariata za notranje zadeve o neposrednem prevzemu kontrole prehajanja državne meje na mejnem prehodu Jesenice, izsek iz dokumenta (hrani Pavel Jamnik).
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Saj to vendar ne more biti res, ki jo je napisal Vojko Otovič in je objavljena v knjižici Kako smo na Jesenicah doživljali osamosvajanje Slovenije.Gre za zapis ...Vojka Otoviča, tedanjega carinika na mejnem prehodu Karavanke. Avtor se uvodoma spominja prvega dne po razglasitvi samostojnosti, ko je kot carinik odšel v službo na mejni prehod Karavanke. Delovno mesto je predčasno zapustil zaradi vpoklica v rezervne enote slovenske policije in že ob prihodu na slovensko stran prehoda zagledal vozila JLA ter tako spoznal, da je situacija zelo resna. Med vojno za Slovenijo je bil zadolžen za varovanje doma TVD Partizan na Jesenicah. Poleg tega so opravljali tudi nadzor na barikadah. Avtor v prispevku odlično opiše vzdušje in mešane občutke s katerimi so udeleženci vojne za Slovenijo doživljali ognjeni krst naše države.
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Kako sem kot radioamater doživljal osamosvajanje Slovenije, ki jo je napisal Ludvik Kokošinek in je objavljena v knjižici Kako smo na Jesenicah doživljali ...osamosvajanje Slovenije.Gre za zgodbo radioamaterja Ludvika Kokošineka iz Podmežakle. Avtor v uvodu opiše spomine na dogodke pred razglasitvijo samostojnosti Slovenije, ko je kot profesor na Železarskem izobraževalnem centru na Jesenicah dobil navodila, da skrije dnevnike in redovalnice dijakov, saj bi lahko služili za namen mobilizacije vojaških obveznikov v JLA. V nadaljevanju se spominja prihoda vozil JLA na Jesenice in še zlasti pristanka dveh helikopterjev z zveznimi miličniki na nogometnem igrišču v neposredni bližini domače hiše. Zapiše tudi spomin na raketiranje mejnega prehoda Karavanke, ki ga je z družino doživel na dvorišču za domačo hišo. Ves čas je pozorno spremljal pogovore po radio-zvezi in opravil tudi nekaj terenskih ogledov ter poročal, kaj se dogaja. Tako je pri Cvetu Ermanu preveril, kam gresta tanka, ki sta v nočnih urah peljala po nedokončani trasi avtoceste nad hišo ter dobil odgovor, da ju je že zajela Teritorialna obramba in ju peljejo v železarno. Pripoved zaključi s pripovedjo o povratku sorodnikov v Kranjsko Goro, ki so pot lahko nadaljevali prav s pomočjo informacij radioamaterjev.Dokument vsebuje fotografijo Poročila o sodelovanju članov radio kluba Železar s TO in CZ v času od 27. junija do 10. julija 1991, izsek iz dokumenta, ki ga hrani Arhiv OZVVS Zgornja Gorenjska.
