Extended description:
Naš kraj: Brje na Vipavskem, panorama kraja; izjave Kazimir ČEBRON, predsednik sveta KS, Bogdan MAKOVEC, predsednik društva vinogradnikov, izjava Oskar BIRSA, izjava Branko ...FURLAN, član sveta KS Brje, Vesna STIBILJ, vodja podružnične OŠ, delo v vinogradu (kopanje), točenje iz soda, prevoz soda s konjsko vprego, točenje v kozarec, kažipoti za vina Čebron, vinogradništvo in kletarstvo Makovec, kmetija Čehovin, zemljevid za turiste, vinogradi, obešeni domači pršuti (Birsovi), salame in zašinki, pokopališče in nova mrliška vežica, cerkev na hribu – cerkev sv. Martina. oltar, lep razgled na Furlanijo in Vipavsko dolino, izjava nemo Martina STEGIVEC, vinska kraljica, kovinska obrt, vrtalni stroj, šola, delo v razredu, športno igrišče.
Our place: introducing Brje na Vipavskem and work in the vineyards.
Original language summary:
Naš kraj: predstavitev kraja Brje na Vipavskem in delo v vinogradih.
Extended description:
Naš kraj: Brje na Vipavskem, panorama kraja; izjave Kazimir ČEBRON, predsednik sveta KS, Bogdan MAKOVEC, predsednik društva vinogradnikov, izjava Oskar BIRSA, izjava Branko FURLAN, član sveta KS Brje, Vesna STIBILJ, vodja podružnične OŠ, delo v vinogradu (kopanje), točenje iz soda, prevoz soda s konjsko vprego, točenje v kozarec, kažipoti za vina Čebron, vinogradništvo in kletarstvo Makovec, kmetija Čehovin, zemljevid za turiste, vinogradi, obešeni domači pršuti (Birsovi), salame in zašinki, pokopališče in nova mrliška vežica, cerkev na hribu – cerkev sv. Martina. oltar, lep razgled na Furlanijo in Vipavsko dolino, izjava nemo Martina STEGIVEC, vinska kraljica, kovinska obrt, vrtalni stroj, šola, delo v razredu, športno igrišče.
Extended description:
Naš kraj: Koprivnica na Kozjanskem, panorama kraja; napisna tabla, kraj, šola, cerkev in pokopališče, izjava Franc MIRT, član sveta KS, šiviljska delavnica, delo v šoli, izjava ...Tončka KERIN, OŠ Koprivnica, izjava Karel VERTOVŠEK, Izletniški turizem Vertovšek, izjava Oto BOHORIČ, ribogojnica, izjava Blaž SOTOŠEK, predsednik KUD Anton Aškerc, telovadnica (prazna), pokrajina, turistična kmetija, narezek, nalivanje vina, prostori in objekti, vinogradi, ribogojnica in zajemanje postrvi, lepa ribogojnica ameriških postrvi, ribe v vodi, hranjenje, žabe ob ograji; plakati KUD, fotografije dejavnosti in iger, samouk slikar Leopold PETAN pri delu - slika na steklo, izjava Toni SOTOŠEK, učitelj diatonične harmonike, tipke in učenje šolarja, Sotošek igra na harmoniko.
Extended description:
Naš kraj: Koprivnica na Kozjanskem, panorama kraja; napisna tabla, kraj, šola, cerkev in pokopališče, izjava Franc MIRT, član sveta KS, šiviljska delavnica, delo v šoli, izjava Tončka KERIN, OŠ Koprivnica, izjava Karel VERTOVŠEK, Izletniški turizem Vertovšek, izjava Oto BOHORIČ, ribogojnica, izjava Blaž SOTOŠEK, predsednik KUD Anton Aškerc, telovadnica (prazna), pokrajina, turistična kmetija, narezek, nalivanje vina, prostori in objekti, vinogradi, ribogojnica in zajemanje postrvi, lepa ribogojnica ameriških postrvi, ribe v vodi, hranjenje, žabe ob ograji; plakati KUD, fotografije dejavnosti in iger, samouk slikar Leopold PETAN pri delu - slika na steklo, izjava Toni SOTOŠEK, učitelj diatonične harmonike, tipke in učenje šolarja, Sotošek igra na harmoniko.
Our place: introducing Koprivnica na Kozjanskem.
Original language summary:
Naš kraj: predstavitev Koprivnice na Kozjanskem.
Pisateljska grobnica je s petimi metri višine največji nagrobni spomenik na Navju. Gre za neorenesančni stanski nagrobnik s pilastri, z volutami in s polkrožnim zaključkom, ki posega v arhitekturni ...repertoar 17. stoletja. Na sredi napisne plošče je bila prvotno pritrjena velika palmova veja z lipovim in lovorovim vencem, ki je simbolično govorila o zmagi nad smrtjo, večnosti, nesmrtni slavi in o pomenu za slovenski narod.Nagrobnik je naročilo Pisateljsko podporno društvo iz Ljubljane. Odkrili so ga 31. oktobra 1888, izdelali so ga v ljubljanski kamnoseški delavnici Alojzija Vodnika po načrtu deželnega inženirja, Čeha Jana Vladimirja Hraskega. Stroški nagrobnika in grobnice so znašali več kot 1400 goldinarjev. Uporabili so repentaborski, šentanski in salzburški kamen ter beljaški ter kararski marmor. Rastlinski okras iz kovanega železa je izdelal Janez Spreitzer iz Ljubljane, ograjo iz kovanega železa pa Anton Belec iz Šentvida pri Ljubljani. Okras je bil na spomeniku še leta 1951. V grobnico pod arkadami na Navju so 1938 prenesli posmrtne ostanke vseh 10 pokojnikov in prestavili obnovljeni spomenik. Prva imena na plošči ob odkritju so bila Božidar Raič, Fran Levstik ter Anton Raič. Zadnja sta bila pokopana Anton Aškerc in Josip Stritar, vendar ima slednji svoj spomenik in ni napisan na pisateljskem nagrobniku. V pisateljski grobnici so pokopani: Fran Gestrin (1. 12. 1865 – 15. 8. 1893, Ljubljana), pesnik in pisatelj, prevajalecAnton Aškerc (9. 1. 1856, Globoko pri Rimskih Toplicah – 10. 6. 1912, Ljubljana), pesnik, arhivarBožidar Raič (9. 2. 1827, Sv. Tomaž na Štajerskem – 6. 7. 1886, Ljubljana), deželni in državni poslanec, slovenski pisatelj, župnik pri Sv. Barbari v Halozah. Bil je zaveden mož, pobudnik taborov, prizadeval si je za šole s slovenskim učnim jezikom. Geslo Rodu pravico je imel vrezano na pečatnem prstanu. Anton Raič (19. 4. 1845, Mala Nedelja – 16. 9. 1888, Praga), Božidarjev nečak, cesarsko kraljevi profesor na veliki realki v Ljubljani, zgodovinar, odbornik in tajnik Pisateljskega društva, pisal je strokovne knjige. Simon Rutar (12. 10. 1851, Krn pri Tolminu – 3. 5. 1903, Ljubljana), zgodovinar, geograf, publicist, zbiralec ljudskega slovstva, utemeljitelj slovenske arheološke terminologije. Blag mu bodi spomin! Ivan Nep. Resman (24. 4. 1848, Otok pri Mošnjah – 5. 1. 1905, Ljubljana), železniški postajenačelnik v pokoju, pesnik, publicist, dopisnik Slovenskega naroda in Ljubljanskega zvona, narodnjak, pokrovitelj Dragotina Ketteja. Verzi na plošči so iz njegove pesmi Povejte (1897). Fran Levstik (28. 9. 1831, Spodnje Retje pri Velikih Laščah – 16. 11. 1887, Ljubljana), cesarsko kraljevi skriptor v licealni knjižnici, pesnik, pripovednik, kritik, jezikoslovec, urednik. Bil je idejni vodja mladoslovencev. Verze za njegov grobni napis je prispeval Josip Stritar. Ivan Železnikar (28. 12. 1839, Stiška vas – 26. 1. 1892, Ljubljana), urednik Slovenskega naroda, eden prvih poklicnih časnikarjev na Slovenskem. Andrejčkov Jože – Podmilšak (24. 3. 1845, Krašnja – 24. 12. 1874, Ljubljana), ljudski pripovednik, pesnik, prevajalec. Josip Stritar (6. 3. 1836 – 25. 11. 1923, Rogaška Slatina), pesnik, častni meščan Ljubljane. Na nagrobniku je zapisano tudi ime kamnoseka: Vodnik. (Povzeto po: M. Piškur, S. Žitko: Ljubljansko Navje. Ljubljana, 1997.)
Kapela v Bratoncih, katere patron je Marija Pomočnica, je bila postavljena v času Küharjevega življenja, leta 1898. O kapeli je Števan Kühar npr. zapisal: ” V njej je Marija še posebej žalostna, ...kajti krajani so se nenehno prepirali zaradi kapelice. To je Marijo razžalostilo in njen obraz je postal tako žalosten, da se ljudem smili in jim silijo solze v oči ob pogledu nanjo”.Temeljni kamen nove razširjene kapele je bil blagoslovljen leta 1998, kapela pa posvečena leta 2002.Literatura:Kapela Srce Bratonec: bilten ob posvetitvi nove kapele Marije Pomočnice v Bratoncih. Bratonci: KS; Beltinci: Župnijski urad, 2002.
V spomin na strahotno trpljenje naših prednikov so se v vseh slovenskih pokrajinah ohranila številna kužna znamenja. Eno od njih je Vetkov križ ali Jerenkovo znamenje v Podgorju (stoji ob cesti za ...Slovenj Gradec), ki spominja na kužno morijo na Koroškem v 17. stoletju.
Kamnito znamenje s kvadratnim slopastim trupom v Ločiču je mogoče postaviti v 16. stoletje. Figura “hrvaškega Kristusa” z reliefom sv. Martina na hrbtni strani njegovega sedeža je bila nameščena na ...piramidni strešici šele leta 1680 (Zadnikar, 1964: 60).
