Avtorici v članku proučujeta ukrajinski art nouveau v okviru njegovega vseevropskega razvoja v arhitekturi poznega 19. in zgodnjega 20. stoletja. Z navedenim slogom so posamezni narodi izražali ...identiteto. Avtorici sta postavili hipotezo, da razvoj tega sloga v arhitekturi Poltave na začetku 20. stoletja izraža identiteto mesta in narodno identiteto prebivalcev ter ponazarja način izražanja narodne zavesti z arhitekturo. Opredelili sta in ponazorili posebnosti tega sloga kot izraza narodnih prvin v arhitekturi Poltave na začetku 20. stoletja. Njuna raziskava je temeljila na metodah kulturološkega pristopa v okviru splošnega kulturnega razvoja mesta. Avtorici sta predstavili tudi splošne značilnosti razvoja arhitekturnega sloga v Poltavi na začetku 20. stoletja in položaj ukrajinskega art nouveauja v polistilizmu proučevanega obdobja. Na koncu sta analizirali vpliv ukrajinskega art nouveauja zgodnjega 20. stoletja na nadaljnji razvoj arhitekture v Poltavi.
Avtorja na primeru starega dela nigerijskega mesta Zaria, ki se je razvijal med 11. in 19. stoletjem, proučujeta vpliv tradicionalne zasnove naselij na načrtovanje novih mestnih predelov. Njuna ...glavna teza je, da so bile nekatere prvine stare zasnove naselij vključene v novi del mesta. Ob pregledu literature analizirata razvoj mesta, pri čemer se osredotočata na tradicionalno arhitekturo Havsov in zasnovo njihovih naselij ter vpliv te arhitekture in zasnove na prostorsko ureditev. Z zemljevidi, skicami in preglednicami ponazorita, kako je bogata tradicija Havsov vplivala na urbanistično oblikovanje in načrtovanje mesta. Izsledki raziskave kažejo, da so nekatere tradicionalne zasnove naselij vplivale na urbanistično oblikovanje mesta, saj je bila ljudska arhitektura postopno vključena v regulacijske načrte novih mestnih predelov. Avtorja v sklepnem delu ugotavljata, da se lahko arhitekti, načrtovalci in investitorji veliko naučijo iz študije primera mesta Zaria.
The kitchen is the core~it is the heart of the home. A major part of our daily routine takes place in the kitchen. In addition to being a place for food preparation, the kitchen also defines our ...lifestyle and social status. In the 20th century, the kitchen, its practices and representations were changing. The form, use and purpose of the kitchen were connected to general and specific (micro-)regional economic, social, demographic, cultural and ideological circumstances, and after all also socio-economic conditions of the household. This book ('From the main place to dwell to a working cell: Development of the kitchen in the Vipava Valley') presents the formal development of the kitchen in the Vipava Valley in the 20th century regarding the changes in kitchen practices and the image of the kitchen.
Boris Čok daje navodila za postavljanje strehe v delu Priročnika kraške suhozidne gradnje o vzdrževanju in gradnji hišk.“Ko smo pozidali nosilni zid do želene višine, položimo počez čez vhod ...enega ali dva podolgovata in precej simetrična kamna, prekladi ali gurenca, tako da dobro slonita čez oba konca zidu. Če ima hiška vogale, čeznje najprej položimo štiri velike, približno enako debele skrle, tako da te vežejo zid na vrhu pri vogalu, hkrati pa omogočajo krožno postavljanje ostalih večjih skrl čez rob nosilnega zidu. Hkrati s tem vsako skrlo sproti podložimo z manjšo skrlico, da dobimo naklon proti zunanjemu zidu. Pri tem poskušamo za podlaganje večjih skrl izbirati skrlice čim bolj enake debeline in ustrezne velikosti. Skrlice dajemo v roke graditelju, ki jih podklada v notranjosti hiške. Če pa že vemo, s kakšno skrlo bomo previsevali naslednjo vrsto proti notranjosti in po višini, jo kar sami postavimo na rob skrle, na katero bo prišla druga. Podkladalec jo bo nato samo ustrezno potisnil, da bo dobil pravi naklon. Sočasno s polaganjem skrl proti notranjosti se počasi ustvarja kupola strehe, zato moramo skrle na zidu sproti obteževati, zakladati z debelejšim skrlami ali kamenjem, saj bi se te v nasprotnem primeru zaradi velike teže previsevanih skrl zrušile v notranjost. Najbolj primerna debelina skrl za streho je od 1 do 3 cm. Take skrle so lahke in je z njimi lepše loviti krožni venec, ki gre lahko v višino tudi po spirali. Hkrati pa je lažje tudi zamikanje takih skrl proti notranjosti za 2 do 5 cm, saj se pri tem z višino manjša tudi odprtina na sredini strehe. Ko je odprtina v velikosti nogometne žoge ali nekoliko večja, čeznjo položimo skrlo ustrezne velikosti in tako zapremo obok, velb. Sledi še dodatno zapolnjevanje z manjšimi skrlami, tako da lahko po želji oblikujemo čim lepšo kupolo. Na vrh lahko postavimo še okrasni ali varovalni kamen, stažić ali stražič.” (Priročnik, 2014, str. 10-11)
Na kamniti plošči pred vhodom v hiško piše: “Kamnoseška hiška iz leta 1899, prestavljena 2015.” Na plošči sta tudi logotipa podjetja Marmor in Razvojnega združenja Repentabor.
“Zaradi izgradnje visokega oboka so morali upoštevati tudi večjovzdržljivost nosilnega zidu. Višja kot je bila streha, toliko boljprimerno je moral biti širok in trdno grajen nosilni zid. Tudi ...privhodu so morali paziti, da so bili kamni lepo povezani v robovepo stranici. Če so našli kamen, ki je po obliki ustrezal jrti (pokončen kamnoseško obdelan kamen na oknu ali portalu; pri hiški je to ponavadi izbran lep neobdelan pokončen kamen) , so ga prihranili za stranico vhoda. Tako so prihranili čas pri izgradnji stranice vhoda in so jrto vzidali pokončno na rob vhoda. Ponekod so zaradi večje nosilnosti prek vhoda počez položili dve prekladi. Zunanjo so nekoliko zamaknili navzven čez vhod, tako da so dobili neke vrste nadstrešek, kap ali kapec.” (Priročnik, 2014 , str. 12)
PDF
