Brkinski del poti je označen s kosi naravno lomljenega peščenjaka podobne višine (150 – 160 cm) in različnih širin. Vsaki lokaciji pripada en označevalec in en prag. Največji označevalec poti je ...namenjen križišču na zgornjem delu poti – označuje 4 lokacije na dveh smereh (Njivice in Križen drev desno ter Kobilja glava in Robida levo).Tipografijo za izpis imen lokacij na kamnitih označevalcih je posebej za projekt Mitski park oblikoval kaligraf/tipograf Marko Drpić.” (Mitski, 2022, 43)
“Čuk je 756 m visoka vzpetina, ki spada v širše spomeniško zaščiteno območje Ajdovščine. Ta hrib je zaradi nenavadne naravne posebnosti že od nekdaj zavit v tančico skrivnosti. Na njem namreč najdemo ...majhno jezerce, okoli katerega so se spletle številne legende.” (Medeot idr., 2021, 133)V jezeru je živel kačon lintver. Lintverja naj bi po zapisih iz 19. st. izganjali s krščanskimi obredi kot vraga, ki iz notranjosti gore grozi s poplavami in nevihtami. Kača, ki je bila v predkrščanskih mitologijah močan ambivalentni kultni simbol, povezan z življenjem in smrtjo, je v krščanstvu postala arhetip hudiča, vsega zlega in poganskega. Demonsko bitje z vrha Čuka morda spominja tudi na slovanskega gromovnika Peruna, ki z vrha gore ustvarja grom in blisk. Rodičani so se kraja izogibali. Prav če govorijo tako o lintverju kot o hudiču.Skulptura: Telo velike gladke kače se vije po grobo odbiti površini-skali. Izginja v tleh in se pojavlja na površini – lintver maši luknje. Izdelan je iz dveh kosov peščenjaka. Kosa sta postavljena tako, da imata med seboj nekaj praznega prostora. S tem obiskovalcu puščamo prostor za domišljijo-velikost, dolžina lintverja ni definirana. Glava lintverja ni vidna, saj bi to po izročilu predstavljalo nevarnost za gledalca (lahko bi oslepel).Oblikovalka kamnitih skulptur za projekt je Špela Šedivy, Petra Pika Moze in Katja Juren sta izdelala telo lintverja, Luka Boltar in Špela Šedivy pa rep.
“Baba je bil kamnit, približno tri metre visok in štiri metre širok blok, v katerem so Rodičani videli podobo ženske s poudarjenimi ženskimi atributi.” (Hrobat 2010, 185)Baba je v izročilu povezana z ...vremenom. V slovanskem in italijanskem svetu so po hribih ali skalah z imenom baba, la vecchia- starka, napovedovali dež. Povezava z mokroto je vidna tudi v pridevnikih kamnitih bab, ki veljajo za blatne, »šmrkave«. Otroke so strašili, da jih bodo morali ob prvem odhodu mimo njih poljubiti in podobno. Beseda baba ima še veliko različnih pomenov v slovanskih jezikih, ki so na eni strani povezani s smrtjo, starostjo, nerodovitnostjo, po drugi strani pa z vitalnostjo, mladostjo, rodovitnostjo. Obredi pri skalnih babah pričajo o njenem predkrščanskem čaščenju. V slovanski mitologiji baba predstavlja boginjo Mokoš.V rodiških pravcah je več zgodb o babi.“Če boste dandanašnji iskali babo v Grižah, jo boste iskali zaman. Leta 1989 so napeljevali kraški vodovod iz Rodika na Kozino. Trasa je šla po babinem ozemlju. Minerci so rodiško babo z veseljem razstrelili. Tako je izginil največji monoliten kamen na rodiškem konfinu.” (Peršolja 2000, 194-195)Skulptura: “Iz skal, ki so ostale po eksploziji, sva z ženo Mariko na kraju sestavila lik mandorle kot simbola maternice življenje.” (Pogačnik 2020, 95)
“Po enem izročilu naj bi na tem mestu volk raztrgal kobilo, od katere je ostala le njena lobanja, po drugem naj bi tu stal kol s konjsko lobanjo, okrog katere naj bi plesale čarovnice.” (Mitski, ...2020, 12)Skulptura: “Spiralna postavitev sedmih kosov peščenjaka obiskovalca vodi od obstoječe apnenčaste majhne skale v krajini (tujek na flišnatem področju) do kamnitega zaklada. Najprej se soočimo s kamnito konjsko lobanjo, ki strmi proti nam, potem se premikamo naprej, če uspemo priti mimo ‘čarovnic’ (rok, ki grabijo in trgajo), prispemo do zaklada, ki kuka iz tal.” (Leskovec, 2020)Oblikovalka kamnitih skulptur za projekt je Špela Šedivy, soavtorici skulptur Kobilja glava, Roke čarovnic in Zaklad sta Sibila Leskovec in Iva Vita Hostnik. Lobanjo je izdelala Iva Vita Hostnik, roke Sibila Leskovec, zaklad pa Špela Šedivy.Skulpture se nahajajo na lokaciji Kobilja glava, ob cesti za Artviže.
“Gre za eno najbolj enigmatičnih mest na Rodiškem. Kobilja glava leži prav na tromeji med katastrskimi občinami Rodik, Podgrad in Dane. Za to, zakaj se tako imenuje, je več razlag. Ena od njih je, da ...naj bi se tam na pašniku pasla kobila, ki jo je pojedel volk in je ostala le lobanja. Druga je, da naj bi bila konjska lobanja nataknjena na kol in so okoli nje plesale štrige, čarovnice ali na kresno noč ženske s konjsko masko na glavi. V izročilu, ki je predstavljeno v okviru Mitskega parka, čarovnice razstrgajo vedamca, človeka z nadnaravnimi lastnostmi, ker se je želel polastiti zaklada. Ta naj bi bil zakopan pod kamnom, mejnikom. Na ledini Kobilja glava je v resnici tuj kos kamna, tu so tla namreč flišnata, kamen pa je apnenčast.” (Leskovec, 2020)Skulptura: “Smernice, ki sem jih upoštevala pri oblikovanju, so se nanašale predvsem na skladnost med estetiko in tehnološkim procesom. Ena od vodilnih tem je bila seveda zgodba, na kateri je temeljil motiv, ki je prikazan. Nekaj motivov mi je predstavila somentorica Špela Šedivy, saj je imela že določene koncepte tudi za ostale lokacije, vendar je dovolila manevrski prostor za možne popravke ali drugačne ideje. Pri ustvarjanju motiva je pomagala tudi sošolka Iva Vita Hostnik, ki je za to lokacijo izdelala kip konjske lobanje. Odločile smo se, da so glavni elementi zgodbe poleg konjske lobanje tudi zaklad in štrige, ki razčetverijo vedamca. Strinjale smo se, da to poenostavimo tako, da so prikazane le roke, ki vlečejo in trgajo narazen draperijo. Ta ponazarja moškega, ki je želel izkopati zaklad. Ker je bilo določeno, da bo na lokaciji stalo sedem kamnitih kipov, jih je od tega pet z uprizorjenim bojem med čarovnicami in moškim.” (Leskovec, 2020)Oblikovalka kamnitih skulptur za projekt je Špela Šedivy, soavtorici skulptur Kobilja glava, Roke čarovnic in Zaklad sta Sibila Leskovec in Iva Vita Hostnik. Lobanjo je izdelala Iva Vita Hostnik, roke Sibila Leskovec, zaklad pa Špela Šedivy.Skulpture se nahajajo na lokaciji Kobilja glava, ob cesti za Artviže.
“Križen drev (na nekaterih kartah tudi Križni drev ali Križandrev) leži na slemenu, ki povezuje Ajdovščino in Artviže. Ob sami poti najdemo tudi stari mejnik, ki je označeval tromejo med občinami ...Rodik, Artviže in Podgrad pri Vremah. Po slemenu poteka cesta, severo od nje pa na koti 797 leži obsežna kamnita groblja, ki v sebi skriva ostanke manjše utrdbe. Domačini so ta kraj seveda poznali, zato je našel svoje mesto tudi v ustnem izročilu.” (Medeot idr., 2021, 139)Tu čez naj bi šla ena najstarejših pogrebnih poti, pod kupom kamenja pa naj bi kača čuvala zaklad. Križen drev je veljal za strašljiv kraj. Tu naj bi strašilo Krvavo stegno.Skulptura: “Velika kamnita noga je izdelana iz treh kosov peščenjaka. Vsak kos se (na strani, kjer se oblika nadaljuje v drugi kos) zaključuje z eno oz. dvema naravno lomljenima ploskvama. Ogromna kosmata pošast (Krvavo stegno) se po izročilu iz odpadlih kosov sestavi nazaj v celoto. ‘Razbito’ stegno/noga bo edini izdelani del telesa tega velikana na lokaciji. Noga se je zdela kot logična izbira okončine za to lokacijo – stegno je del noge, nogi in roki sta iz obešenca posebej padli po tleh … Dejstvo, da na lokaciji ne bo drugih izdelanih delov telesa, pušča odprto pot obiskovalčevi domišljiji – kje so ostali deli telesa, kdaj se bo sestavilo Krvavo stegno, kakšno in kako veliko je Krvavo stegno glede na podano kamnito nogo, …” (Mitski, 2020, 51)Oblikovalka kamnitih skulptur za projekt je Špela Šedivy. Stopalo sta izdelala Andraž Švara in Špela Šedivy, koleno Rok Verstovšek Tanšek, Jaka Modic in Špela Šedivy pa stegno.Skulptura se nahaja na lokaciji Križen drev, ob cesti za Artviže, ob kamnitem mejniku.
V ljudskem izročilu kače nastopajo kot ambivalentna bitja, posebno v krščanstvu pa nastopajo kot negativna bitja. Človeku se lahko ovijejo okrog vratu in ga skušajo zadušiti. Kača z Robide-zakleta ...kraljična, naj bi živela v ruševinah srednjeveške utrdbe na bližnjem Taboru, ki so še danes vidne.Skulptura: “Blok peščenjaka ima na zgornji površini izklesano lepo belo kačo s krono (zakleto kraljično). Kača je postavljena na vogal kamna, zavita je sama okrog sebe – počiva, se sonči. Njen rep se čez vogal nadaljuje iz osnovne površine proti tlom. Površina kače je sekana z dletom, zgornja površina kamna je finejše obdelana in zato temnejše barve, s čimer pridobimo na kontrastu med ‘belo’ kačo in temno površino kamna.” (Mitski, 2020, 50)Oblikovalka kamnitih skulptur za projekt je Špela Šedivy. Skulpturo Zakleta kraljična je izdelala Špela Šedivy. Nahaja se na lokaciji Robida na Taboru.
Oblikovalka vseh kamnitih skulptur za projekt je Špela Šedivy, skulpturi sta izvedla Marija Romih in Špela Šedivy. Skulpturi se nahajata na lokaciji Ajdovščina nad Rodikom, na mestu, kjer je nekoč ...bila kovačija, na hribu Luza.Fotografija: Sergio Sergaš.
Utrjena naselbina je na vrhu osamelega hriba Luza, na ravnici Ajdovščina.“Ugotovljeno je bilo, da je na vrhu Ajdovščine (804 m) stalo dobro utrjeno naselje, ki je sicer nastalo v železni dobi, a je ...bilo neprekinjeno poseljeno tudi skozi celotno rimsko obdobje, vse do pozne antike. Na 3,8 ha veliki ravnici znotraj obzidja najdemo ostanke približno tridesetih objektov. Večinoma je šlo za bivališča, najdemo pa tudi obrtne delavnice, kot je /…/ kovačija. Ocenjuje se, da je imelo naselje približno 500 prebivalcev. V bližini najvišje točke gradišča so vidni tudi ostanki velike stavbe z apsido, za katero se je sprva domnevalo, da gre za cerkev.” (Medeot idr., 2021, 136)Izročilo govori o prazgodovinskih prebivalcih ajdih, ki so opisani kot velikani. Na napisnem kamnu iz 1. st. našega štetja pa izhaja, da so na Ajdovščini živeli Rundikti.Skulptura: Na začetku naselja /lokacije je postavljen kamnit element z dvignjenim tlorisom nekdanjega naselja z obzidjem (maketa). Na mestu, kjer je včasih bila kovačija, pa dve kamniti nakovali.Oblikovalka vseh kamnitih skulptur za projekt je Špela Šedivy, skulpturo Ajdovščina, ob kateri boste poslušali zgodbo o ajdih in zakladu, sta izvedla Marija Romih in Špela Šedivy. Skulptura se nahaja na lokaciji Ajdovščina nad Rodikom, na samem začetku naselja, na hribu Luza.
