V obdobju od julija do decembra 2019 so na Pristavi na Bledu, na območju nekdanje obrtne cone in srednjeveške pristave, potekale arheološke raziskave v okviru gradnje muzeja sodobne umetnosti Lah ...Contemporary. Izkopavanja so razkrila zapleteno stratigrafsko sliko. Na podlagi natančnejše časovne opredelitve odkritih najdb in rezultatov radiokarbonskega datiranja je bilo ugotovljenih šest naselbinskih faz. Strmo pobočje hriba Pristava je bilo v pozni bronasti in starejši železni dobi terasirano. Na izravnavah je bilo postavljenih več lesenih objektov, kurišča in številne jame. V članku so predstavljene novoodkrite ostaline ter najdbe železnodobne naselbine.
Na podlagi obsežnega grobišča iz železne dobe Kobarid prištevamo med pomembnejša slovenska prazgodovinska najdišča in tu domnevamo eno izmed središč starejšeželeznodobne posoške oz. ...svetolucijske skupine. Grobišče, ki se je širilo na terasah na desnem bregu Soče ob vznožju Gradiča, je bilo odkrito že v začetku osemdesetih let 19. stoletja. Med letoma 1886 in 1904 je arheološka izkopavanja na najdišču vodil Carlo Marchesetti, tedanji direktor tržaškega naravoslovnega muzeja, pozneje so tu raziskovali še arheologi Narodnega muzeja, Goriškega muzeja in Tolminskega muzeja. Do danes je bilo raziskanih več kot 1400 grobov, vendar so ti večinoma še neobjavljeni. V članku predstavljamo preliminarno izsledke arheoloških izkopavanj, ki jih je leta 1979 na območju grobišča izvedla ekipa Goriškega muzeja. Med izkopavanji, ki so potekala v zahtevnih razmerah, sočasno z gradbenimi deli in večji del v za delo neprimernih vremenskih okoliščinah, je bilo odkritih 278 grobov, ki sodijo v čas od konca 9. do 5. st. pr. n. št. Predstavljeni so značilnosti pokopavanja ter značilni grobni pridatki po kronoloških stopnjah.
V prispevku predstavljamo rezultate arheoloških raziskav, ki so v letih 2016, 2017 in 2020 potekale na najdišču Sovič nad Postojno, že znano prazgodovinsko in rimsko naselbino. Pri tem so bili ...odkriti naselbinski ostanki iz bronaste in starejše železne dobe, poznega latena, rimskega obdobja in novega veka. Prispevek se osredotoča na najdbe iz bronaste in starejše železne dobe. najstarejše najdbe segajo v čas srednje bronaste dobe, najmlajše pa na konec starejše železne dobe. Lončenina kaže na povezave s severovzhodno Italijo, zahodno Slovenijo in Istro, pa tudi z Ljubljansko kotlino.
S kombinirano metodo protonsko vzbujenih rentgenskih žarkov in žarkov gama (PIXE, PIGE) smo analizirali steklene jagode in nekaj drugih kosov stekla z zgodnjesrednjeveških najdišč v Sloveniji. Z ...analizo, ki je zajela 179 vzorcev s 25 najdišč, smo dokazali dve vrsti stekla, natronsko in halofitsko. Razlikujeta se po uporabljenem talilu, ki je bilo ali natron, zmes natrijevega karbonata in bikarbonata, ali pepel halofitov, obmorskih slanoljubnih rastlin. Natronsko steklo je bilo narejeno skladno z rimskim izročilom, halofitsko steklo je vzhodnega izvora in se je pojavilo na zgodnjesrednjeveških najdiščih v Evropi v drugi polovici 8. st. V Sloveniji je bilo halofitsko steklo ugotovljeno na 18 najdiščih, iz njega so narejene mozaične, členaste in enojne jagode. Njihov pojav je pomembno dejstvo za datacijo arheoloških najdb, predvsem nakita iz starejšega zgodnjesrednjeveškega obdobja. Predlagana zgodnja datacija za nekatere grobove s takšnim nakitom se tako premika v drugo polovico 8. in v 9. st. Jagode iz halofitskega stekla so pogoste tudi v grobovih s pridanimi keramičnimi lonci, posamezne pa so znane tudi z višinskih najdišč in iz nižinskih naselbin. Najmlajše jagode iz halofitskega stekla so našli skupaj z nakitom t. i. belobrdske kulture (druga polovica 10. in prva polovica 11. st.).
Na najdišču Nova tabla pri Murski Soboti sta bili iz vzorcev oglja v jamah, poimenovanih SZ 6 in SO 149A, pridobljeni 14C-dataciji, ki nakazujeta, da je bilo najdišče poseljeno že v prvi polovici 6. ...stoletja. Lončenina iz polnil omenjenih jam je primerljiva s t. i. lončenino praškega tipa s hrvaških, slovaških, čeških, poljskih, nemških in ukrajinskih najdišč. Na Slovaškem in v Nemčiji so jame in grobovi s primerljivo lončenino datirani tudi s pomočjo 14C-datacij, na ukrajinskih najdiščih pa s tipokronologijo kovinskih predmetov in bizantinskimi novci. Zgodnja naselitev nosilcev praške kulture, najverjetneje zgodnjih Slovanov, na zahodne obronke Panonske nižine je utemeljena tudi s prostorsko razporejenostjo poznoantične in langobardske poselitve v 6. stoletju, z jezikovnimi analizami in s prvimi omembami Slovanov v Panoniji v pisnih virih.
V prispevku predstavljamo sledove eneolitske poselitve in najdbe, ki jih je leta 1956 pri izkopavanju gomile iz srednje bronaste dobe na območju Podgraškove domačije v Brezju pod Brinjevo goro odkril ...Stanko Pahič. Gre za keramične fragmente in kamnita orodja. Lončenino lahko večinoma opredelimo v lasinjsko kulturo zgodnjega eneolitika oz. bakrene dobe.
V prispevku so predstavljeni izsledki arheoloških izkopavanj na najdišču Župnijski dom v Šentvidu pri Stični, kjer je bil dokumentiran arheološki zapis iz srednjega in novega veka. Za širšo ...arheološko sliko so pomembni sicer skromni sledovi zgodnje- in visokosrednjeveške poselitve. Glavnina najdb (17.284 odlomkov lončenine) sodi v pozni srednji oziroma zgodnji novi vek, ki sta med slabše raziskanimi področji v slovenski arheologiji. Analiza tega gradiva (tipologija lončenine in analiza namiznega posodja) daje najdišču posebno mesto v slovenski arheologiji kot izhodišče za temeljne raziskave tega obdobja.
Predstavljeni so rezultati predhodnih arheoloških raziskav in zaščitnega arheološkega izkopavanja na najdišču Grublje pri Vipavi, ki so potekale leta 2008. Upoštevane so ugotovitve starejših ...raziskav, najdbe so podrobno analizirane. Izkopa - vanja so zajela zahodni rob rimskodobnega naselbinskega območja, ki je bilo verjetno poseljeno od konca 1. do konca 4. stoletja. Glede na odkrite strukture domnevamo, da je na Grubljah v tem času stalo manjše podeželsko naselje, zgrajeno ob robu Vipavskega polja, v bližini itinerarske ceste Akvileja–Emona. Zbir drobnih najdb je pester in podoben tistemu, ki ga najdemo v sočasnih naselbinskih plasteh na najdiščih zahodne Slovenije. Odlomki uvožene namizne keramike in amfor za vino nakazujejo določeno blaginjo prebivalcev raziskane naselbine.
Prispevek obravnava bronastodobno keramično gradivo znajdišča Turjeva jama v dolini reke Nadiže. Odlomke lončeni-ne, nabrane po jamski površini, je Tolminskemu muzeju dar-oval ...Aleksander Lavrenčič.Lončenino smo primerjali tako z gradivom bližnjih bronas-todobnih najdišč kot tudi s keramičnim materialom iz oddal-jenega Olorisa pri Dolnjem Lakošu in pri tem ugotovili števil-ne oblikovne in tipološke podobnosti. Gradivo iz Turjeve jameumeščamo v čas med 14. in 11. st. pr. n. št