Učenci 1.b razreda OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica, PŠ Srednja vas, so leta 2013 v okviru natečaja Skrpajmo travnik zapisali zgodbice na temo travnika in cvetlic.
Krpanke so nastale v okviru projekta Skrpajmo travnik. Avtorji krpank in spremljajočih zgodb so učenci 2.c razreda OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica, PŠ Srednja vas. Nastale so marca 2013 ...pod mentorstvom učiteljice Mojce Odar.
Avtorici obravnavata metodo sanacije spomenika oblikovane narave. Predstavljen je celoten postopek realizacije projekta, od načelnih začetnih odločitev, preko različnih stopenj implementacije do ...konkretnih problemov ob izvedbi The authors present a method of renewing a monument of designed nature. The entire procedure of realisation is described, from the fun damental starting decisions, through different stages of implementation to concrete problems.
Leta 1974 je v ilirsko-bistriškem vrtcu stekla prisrčna dejavnost z najmlajšimi. Bila je to dejavnost s cicibani, ki so pridno obiskovali bližnje vzpetine, si v svoje dnevnike odtiskali posebne žige ...osvojenega »vrha« in postali pravi »cicibani planinci«. Duši te dejavnosti sta bili vzgojiteljici Marija Štefančič in Helena Klanšček s kolegicami. Tovrstna dejavnost se je kmalu razširila na vse sosednje vrtce. Mladinska komisjija pri Planinski zvezi Slovenije je aktivnost z najmlajšimi povzela v svoj program in ga razširila na vso Slovenijo. Sledila je tudi športna zveza Slovenije in pripravila ustrezen program za športno udejstvojanje najmlajših. Zahvaljujoč marljivim vzgojiteljicam se je močno razširila planinsko dejavnost cicibanov. Nasmejani cicibani planinci iz ilirsko-bistriškega vrtca na enem svojih prvih planinskih izletov, 29. 3. 1974 s svojimi vzgojiteljicami na Gradišču nad Ilirsko Bistrico. (Tekst in slika Vojko Čeligoj)
Nežka Košnik: Črni telohSpomin na črni teloh – kurjovce smo jih imenovali – seže v moje zgodnje otroštvo. Komaj se je pokazala kakšna zaplata kopnega na obrobju gozda, že smo otroci brskali med ...suhim listjem za belimi popki teloha. Vsi veseli smo jih prinesli našim mamicam. Kasneje, ko so vzcveteli, smo jih raje občudovali v naravi, saj so se doma prehitro osuli.
Na 12. regijskem srečanju mladih raziskovalcev gorenjskih osnovnih šol leta 2012, je raziskovalna naloga Po zdravilen cvet v neokrnjen svet dosegla drugo mesto. Predstavile so jo Anja Lužnik, Ana ...Pekovec in Ajda Kreslin. Mentorice: Marija Helena Logar, Bojana Polajnar in Urška Repinc. Avtorice so preučevale zdravilne rastline. Predstavljeni so tudi rezultati ankete na temo zdravilnih rastlin, ki so jo avtorice izvedle med domačini.
V začetku osemdesetih let smo z Ansamblom Slovenija pogosto gostovali v Švici, kjer sem si »izposodil« idejo za postavitev tovorne žičnice na strmini proti moji kočki na hribu nad našo domačijo v ...Pongracu, od koder je lep razgled na desni proti Homu in nato proti Mrzlici, Kamniku, Gozdniku, Kotečniku, Slomniku, Svetini, Celjski koči s Tovstim vrhom in Grmado ter Bukovico na skrajni levi.Radovedna, kako mi gre pri gradnji žičnice delo od rok, sta se na hrib povzpela moja žena Nada in sin Damjan, ki sem ju ovekovečil s fotoaparatom sovjetske znamke Zenit. Žičnica je v teh minulih štiridesetih letih opravila nešteto voženj, v katerih neizmerno uživajo »otroci vseh generacij«. To je moj košček raja, na katerem sem v tem času postavil tudi naš prvi čebelnjak z enim panjem in vsak kvadratni meter zemlje zasadil z raznovrstnem sadnim drevjem. V njegovih krošnjah vsako pomlad brenčijo moje ljube čebelice, prav tako kot v teh dneh pred štiridesetimi leti, in nabirajo prvo letno pašo. Prispeval: Franc Burjan
Nežka Košnik: ŠmarnicaZgodaj v mesecu maju smo na segretih obrobjih gozda ob cesti proti Nemškemu rovtu iskali prve šmarnice. Med nabiranjem smo nemalokrat naleteli na kakšno kačo, ki je prav tako ...iskala tople kotičke. Niso nas pregnale. Šopki so kmalu pristali na mizah, na grobovih naših svojcev, pa še kje. Šmarnice so me spremljale tudi kasneje v življenju. Obogatile so tudi moj poročni šopek in še danes jih rada naberem.
Razglednica je bila poslana, datum na poštnem žigu 14. 3. 1935. – Na razglednici sta dve sličici, prva predstavlja zgradbo v vasi Korte nad Izolo, pred stavbo je množica ljudi v prazničnih oblačilih. ...Druga sličica predstavlja panoramo vasi, ki je postavljena na slemenu griča, in okoliško naravo. Sličici sta v secesijskem okvirju z napisom SALUTI DA CORTE D’ISOLA.
