V prispevku se osredotočamo na poučevanje strategij za učenje besedišča pri pouku nemščine v slovenskih gimnazijah. Zanimalo nas je, katere strategije za učenje besedišča učitelji nemščine v ...gimnazijah načrtno poučujejo in kako pogosto dijake z njimi seznanjajo. Spletni vprašalnik, ki temelji na Schmittovi (1997) in Nationovi (2001) taksonomiji in vsebuje 37 strategij za učenje besedišča, je rešilo 72 učiteljev nemščine. Rezultati raziskave kažejo, da so pri pouku nemščine prisotne vse strategije za učenje besedišča. Učitelji najpogosteje poučujejo 10 strategij, 19 strategij vključujejo občasno in 8 redko. Zelo pogosto ne poučujejo nobene strategije. Pri pouku pogosto poučujejo strategi- je, ki spodbujajo učenje pomena besede iz konteksta in ugibanje pomena ter aktivno rabo besedišča, občasno pa tudi strategije, ki obsegajo ostale vidike. Redko se posvečajo strategijam za memoriranje besed. Ugotavljamo, da učitelji nemščine z vključevanjem strategij za učenje besedišča prispevajo k učenčevi samostojnosti pri učenju nemščine in posredno pri učenju drugih tujih jezikov.
Za PF - kot tudi druge frazeme - je znacilna idiomaticnost, vecbesednost in rela- tivna stalnost. »Primere so lahko bolj ali manj idiomaticne, v kolikor je tertium com- parationis bolj ali manj ...razviden« (BurGer 1998: 35). Pri molcati kot grob - schwei- gen wie ein Grab - hallgat, mint a sír je primerjava popolnoma jasna, saj je tertium comparationis jasen, razviden, prepoznaven. Stalnost se kaze v leksikalno-seman- ticni omejitvi zamenjave sestavin in v sintakticni strukturi: leksikalne prvine PF niso/ali so le omejeno zamenljive, besedna oblika ne more realizirati vseh fleksijskih kategorij (Fleischer 1997: 41, 63), lahko pa se pojavljajo variante ali modifikacije. Slovnicne variante v PF so redke, npr. v stevilu (etw. wechseln wie sein Hemd/seine Hemde »menjati kot svojo srajco/svoje srajce«), v clenu (zu etw. passen wie der/ein Esel zum Lautenschlagen; buta, mint a/egy (öreg) ágyú), v glagolskem vidu (men- jati/menjavati koga/kaj kot spodnje hlace). Pogostejse so leksikalne variante (skriti/ tiscati glavo v pesek kakor noj; leben/sich verstehen/sich vertragen wie Hund und Katze »ziveti/biti/razumeti se s kom kot pes in macka«; neumen kot noc/kakor konj/ kot bik/krava/tele - buta, mint a bot/az ágyú/az állat »neumen kot palica/top/zi- val«; schwitzen wie ein Bulle/ein Pferd/ein Schwein »znojiti se kot bik/konj/svinja«), v nemscini in madzarscini lahko variira tudi zaporedje sestavin PF, npr. laufen wie ein Pferd/wie ein Pferd laufen »teci kot konj«; úgy áll, mint a bálvány/mint a bálvány, úgy áll »stati kot malik«. Ce si poblize ogledamo primerjalne relacije v PF, lahko po hesskY (1989: 196) locimo naslednje skupine: (1) PF, ki temeljijo na objektivnih izkusnjah, npr. trd kot kamen - wie ein Stein - kemény, mint a ko 'zelo trd, neusmiljen' ali: napihovati se kot zaba - sich blähen wie ein Frosch in der Fabel - pöffeszkedik, mint a béka a me- sében »napihovati se kot zaba v basni/pravljici«. K tej kategoriji lahko stejemo tudi frazeoloske enote, pri katerih primerjava temelji na domnevni podobnosti med clo- veskimi in zivalskimi lastnostmi, ki so znane kot simboli, npr. trmast kot osel - stör- risch wie ein Esel - makacs, mint a/egy szamár. knoBloch (1996: 32) je mnenja, da PF, v katerih nastopajo zivali kot primerjalne sestavine, ucinkujejo posebno nazorno in prepricljivo. Pri tem je treba izpostaviti, da je objektivnost pri teh primerjavah zelo relativna. »Dano primerjalno merilo z vidika zunajjezikovnih izkusenj ni edi- no mogoce, vendar je socialno sankcionirano, konvencionalizirano« (hesskY 1989: 1996). (2) PF, pri katerih je skupna lastnost primerjane in primerjalne sestavine bolj subjektivno, poljubno pojmovana. Te frazeoloske enote nastajajo po analogiji, ki je ni vedno mogoce dokazati, npr. neumen kot noc - dumm wie die Nacht - buta, mint a sötét éjszaka 'zelo neumen'. (3) »neprekrivne kontrastne primere«, pri katerih ne obstaja prekrivnost med primerjano in primerjalno sestavino, za njih je znacilna do- minantnost kontrasta, v teh PF prihaja do izraza posredno zanikanje npr. spoznati se na kaj kot zajec na boben - von etw. so viel verstehen wie der Esel vom Flötenblasen »toliko se razumeti na kaj kot osel na igranje flavte« - annyit ért vmihez, mint a tyúk az ábécéhez »toliko se spozna na kaj kot kura na abecedo« 'prav nic se ne razumeti/ spoznati na kaj'. Neumnost se v obravnavanih PF univerzalno primerja z oslom: biti neumen kot osel - dumm wie ein Esel - buta, mint a szamár, enaci pa se tudi z govedom in drobnico, npr. zabit kot vol - dumm wie ein Schaf »ovca« - okos, mint a tavalyi kos »lanski oven« (posredno zanikana lastnost); neumen kot krava/bik/tele/konj - dumm wie ein Bock »kozel« - bamba, mint a birka »ovca«; pogosto se primerja s perjadjo: neumen kot kura/gos - dumm wie eine Gans »gos« - buta, mint a liba »ne- umen kot gos«, a tudi s temo: neumen kot noc - dumm wie die Nacht - buta, mint a sötét éjszaka, v nemscini in madzarscini se z nepomembno rastlino: dumm wie ein Stroh »slama« - buta, mint a tök »buca«. V nemscini in madzarscini se kot primer- jalna sestavina pojavlja tudi pejorativni izraz ali stereotipno pojmovani lik policista, npr. dumm wie Schifferscheiße »mornarski drek« - buta, mint a segg »neumen kot rit«; dümmer, als die Polizei erlaubt »policija« - olyan buta, mint hat pár rendor- csizma »neumen kot sest parov policijskih skornjev«. Nevednost in nerazumnost predstavljajo domace zivali, v madzarscini presenetljivo tudi sova: gledati kot tele/ bik v nova vrata - dastehen wie die Kuh vorm neuen Tor »krava« - úgy néz, mint borjú az új kapura »tele«; razumeti se na kaj kot zajec/krava na boben - von etw. so viel verstehen wie die Kuh vom Radfahren »kot krava na kolesarjenje« - annyit ért vmihez, mint a tyúk az ábécéhez »razumeti se na kaj kot kura na abecedo«; spoznati se na kaj kot bik na orgle - von etw. so viel verstehen wie der Esel vom Flötenblasen »kot osel na igranje flavte« - annyit ért vmihez, mint bagoly az ávemáriához »kot sova na avemarijo«. Lenost se v vseh treh jezikih izraza z razlicno zivalsko primerjalno sestavino, npr. len kot trot/ fuks/pes - faul wie ein Schwein »svinja« - lomha/lusta, mint a lajhár/ dög/kutya/disznó/az ökör »lenivec/ mrhovina/pes/svinja/vol«. Osabnost se primerja s pavom, petelinom, puranom, z zabo, npr. hoditi/nositi se/sopiriti se kot pav - stolz wie ein Pfau/ wie win Hahn - úgy jár-kel/hiú/büszke, mint a páva; postavljati se kot petelin na gnoju - einherstolzieren wie der Hahn auf dem Mist - úgy jár-kel/hiú/ büszke; mint a páva napihnjen kot puran - kevély, mint a pulykakas; napihovati se kot zaba sich auf blasen wie ein Frosch - felfuvalkodik/felfújja magát, mint a béka/a duda »zaba/meh«, a tudi z dostojanstvenikom ali z etnonimom, npr. drzati se kot lord - stolz wie ein Spanier »ponosen kot Spanec« - büszke, mint egy spanyol grand »ohol kot spanski grand«. Trmoglavost se v PF treh jezikov univerzalno izraza z oslom, idioetnicno pa se z drugacnimi zivalskimi sestavinami, npr. trmast kot osel/ vol/mula/bik - störrisch wie ein Esel/stur wie ein Bock »kozel« - makacs, mint az/egy öszvér »mula«/ csökönyös, mint a szamár »osel«; priliznjenost se v obravnavanih PF univerzalno izraza z macko, npr. biti priliznjen kot macka schmeicheln wie eine Katze dörgölozik/hizeleg, mint a macska.
Čebelarski terminološki slovar je razlagalni, prevajalni, informativno-normativni slovar, ki vsebuje 3087 strokovno pojasnjenih čebelarskih izrazov. Pisan je po sodobnih slovaropisnih načelih. K ...slovaropisnim razlagam so dodani angleški in nemški ustrezniki in za nekatera področja tudi latinski, ki so zbrani v obrnjenem angleško-, nemško- in latinsko-slovenskem delu. Dodan je leksikon znanih slovenskih in tujih čebelarskih strokovnjakov. Nekatere slovarske sestavke ponazarjajo ilustracije in fotografije. Leta 2008 objavljena spletna izdaja (ISBN 978-961-254-126-2) sledi knjižni. Podpira jo zmogljiv iskalnik Neva.