The book at hand provides an overview of current tendencies in pedestrian bridge construction, of fundamental structural and functional requirements, of the various load-bearing systems, of ...application areas of the various materials and of important economic aspects. Successful real-life examples round out the volume and are meant to provide motivation to make fascinating designs a reality in interdisciplinary collaboration.
Extended description:
Z odsekom Vrhnika - Postojna se je začela gradnja avtocest. Gradnja avtoceste, gradbišče, rinež, tovornjaki, trasa avtoceste pri Postojni, gradbena dela, zemeljska dela. ...Železniški tiri viadukt, konstrukcija, gradbeni oder, Verd, nosilna ploščad, tabla Avtocesta Šentilj - Gorica, odsek Vrhnika - Postojna, pododsek Unec - Postojna, objekt Viadukt Unec in Ivanje selo, GIP Gradis. Konstrukcija viadukta, mešalec betona hruška.
Information:
The beginning of construction of the Vrhnika - Postojna section of the motorway.
Original language summary:
Začetek gradnje avtoceste na odseku Vrhnika Postojna.
Extended description:
V ravnini med Kamnikom, Kranjem in Ljubljano, obdano s smrekovimi gozdovi in s planinami v ozadju, raste novo ljubljansko letališče.
Kjer so se še pred nedavnim pasle srne, ...hrumi danes v poletni vročini eno naših največjih gradbišč. Sodobna betonarna pripravlja skrbno odmerjeno betonsko mešanico za finišerje, ki grade najobčutljivejši in najvažnejši objekt novega letališča - betonsko pisto ali pristajalno stezo, ki bo že v prvi fazi svoje izgradnje omogočila vzletanje in spuščanje vseh letal s propelerji in reaktivnih srednje kategorije. Jeseni naj bi tu že pristalo prvo sodobno potniško letalo.
Že takoj po koncu zadnje vojne je postalo jasno, da staro ljubljansko letališče kmalu ne bo več zadoščalo. Nagel razvoj letalske tehnike, ki prinaša vsako leto letala z večjimi hitrostmi in kapacitetami pa tudi z večjimi zahtevami glede dolžin in kvalitet pristajalnih stez, je kmalu pokazal, da je letališčem s travnatimi površinami v modernem letalskem prometu odbila zadnja ura. In mesta, ki ne žele, da bi se vedno bolj naraščajoči tok zračnega prometa in turizma odvijal mimo njih - še posebej velja to za Ljubljano s svojo izrazito tranzitno lego - so bila postavljena pred gospodarsko nujnost, da si taka letališča čim prej zgrade.
Na Brniku se danes vidijo tudi že obrisi drugih letaliških objektov: začasne sprejemne zgradbe, stolpa, stavbe za tehnično službo in drugega. Staro ljubljansko letališče, ki je imelo letno povprečno 163 dni megle in čigar smer doletov je nagla zazidava Ljubljane vedno bolj omejevala, bo kmalu delovalo le še za športna letala.
Information:
Brnik: building a new airport; concreting the landing strip.
Original language summary:
Brnik: gradnja novega letališča, betoniranje pristajalne steze.
Extended description:
Bližal se je konec s svetlobno hitrostjo in ure so nam bile štete. Nam in vsemu svetu. In vsi so ga oznanjali, od astrologov do »šlogarjev«, poklicnih in šušmarskih . Vsi pa so ...videli eno – konec sveta.
Potem se je zgodilo, kar sej zgoditi moralo. Zatreslo se je in zagrmelo, trušč je bil hujši kot tisti okrog ljubljanskega železniškega vozlišča. Zemlja se je odprla in nekatere ljubljanske ulice so zazijale, hiše so se podirale in veselje naših urbanistov je bilo očitno.
In povzročitelji našega konca sveta – kar poglejte jih, kako zadovoljno in počasi rijejo po našem mestu in kaže, da v Ljubljani še zlepa ne bo »konca sveta«.
Ljubljana - the demolition of buildings in the city centre reminds one of doomsday.
Original language summary:
Ljubljana - rušenje stavb v središču mesta spominja na sodni dan.
Extended description:
Bližal se je konec s svetlobno hitrostjo in ure so nam bile štete. Nam in vsemu svetu. In vsi so ga oznanjali, od astrologov do »šlogarjev«, poklicnih in šušmarskih . Vsi pa so videli eno – konec sveta.
Potem se je zgodilo, kar sej zgoditi moralo. Zatreslo se je in zagrmelo, trušč je bil hujši kot tisti okrog ljubljanskega železniškega vozlišča. Zemlja se je odprla in nekatere ljubljanske ulice so zazijale, hiše so se podirale in veselje naših urbanistov je bilo očitno.
In povzročitelji našega konca sveta – kar poglejte jih, kako zadovoljno in počasi rijejo po našem mestu in kaže, da v Ljubljani še zlepa ne bo »konca sveta«.
Extended description:
Radeče: železni most, tabla iz litega železa, tehnični spomenik iz stare Avstrije, konstrukcija mostu, načet od zoba časa, odločitev za obnovo, izjava Janez ZAHRASTNIK, župan ...Radeč, o pomenu in perspektivi, obnovitvena dela, most čez reko, obnova Starograjske ulice v jedru, cerkev sv. Petra in hiše.
Extended description:
Radeče: železni most, tabla iz litega železa, tehnični spomenik iz stare Avstrije, konstrukcija mostu, načet od zoba časa, odločitev za obnovo, izjava Janez ZAHRASTNIK, župan Radeč, o pomenu in perspektivi, obnovitvena dela, most čez reko, obnova Starograjske ulice v jedru, cerkev sv. Petra in hiše.
Radeče: An iron bridge across the Sava River from the times of the Austro-Hungarian Empire. The bridge back then was the third largest in the monarchy and is still the largest single arch construction in Slovenia.
Original language summary:
Radeče: železni most čez Savo iz časa Avstro-Ogrske. Most je bil takrat tretji največji v monarhiji, še danes pa velja za največjo konstrukcijo z enim samim nosilnim poljem na Slovenskem.
Extended description:
Na mostu čez Savo v Litiji so zopet omejili nosilnost od 12 na 3 tone. Zmanjšano obremenitev mostu je zahtevala komisija cestnega sklada SR Slovenije in Cestnega podjetja iz ...Ljubljane, potem ko je ugotovila, da sta za nosilnost kritični predvsem obe skrajni foliji lesenega mostu, slabe pa so tudi mostnice. Zaradi te omejitve sta prizadeta avtobusni in tovorni promet. Potniki avtobusov morajo čez most peš. Najbolj prizadeta pa je lesna industrija, ki prevaža iz nakladišča železniške postaje hlodovino, iz svojega žagarskega obrata pa razne vrste rezanega lesa. Zato litijski občani zahtevajo, da se čim prej dogradi novi most čez Savo, ker so ogroženi tako interesi vsega zasavskega gospodarstva in povezanost Litije z revirji in Ljubljano.
Information:
Litija: a wooden bridge across the Sava River which survived several floods and states, will slowly have to yield to the onslaught of progress.
Original language summary:
Litija: leseni most čez Savo, ki je preživel več povodnji in držav, se bo moral počasi umakniti zahtevam po napredku.
Extended description:
Ljubljana: gradnja stolpnic in železniških nadvozov na Titovi in Celovški; stolpnice, avtobus mestnega prometa, ulica (Linhartova), zapora za promet, gradnja nove Celovške ...ceste, izkop, vrtanje s kompresorjem, odstranjevanje granitnih kock, promet (fičoti) čez železniški prehod, nov asfalt od Delavskega doma proti Šiški, promet, Savsko naselje, novogradnje (tudi nova ulica), prejšnje križišče na prehodu iz centra v Šiško, zaprto križišče in nova obvozna cesta za Šiško.
V petnajstih letih povojne obnove in izgradnje je Ljubljana prerasla samo sebe. Življenju vertikal in vse hitrejšemu naraščanju motorizacije, horizontale že davno niso več kos.
Prvega aprila so – tokrat brez šale – rdeči prometni znaki zaprli dostope do železniških prelazov Titove in Celovške ceste. Za gradnjo podvozov je vse pripravljeno.
Prva pnevmatična kladiva že pojejo nad površino starih cest. Delavci pospešeno odkrivajo asfalt in kocke, da bi pripravili teren strojem, ki bodo poglabljali cestišče.
Med tem se odvija vse promet po obvoznih cestah. Zlasti ozka Parmova cesta, ki služi za obvoz Titovi, je močno preobremenjena. Bolje je na prelazu Celovške ceste, kjer je bilo mogoče v ta namen zgraditi lepo obvozno pot.
Obenem z urejanjem glavnih prometnih vozlišč, razširjajo tudi nekaj drugih predmestnih cest in križišč. Nova podoba ljubljanskih ulic pa ne bo samo pospešila prometa, ampak bo tudi v okras našemu mestu.
Ljubljana: Building high-rises and railway overpasses on Titova and Celovška Roads.
Original language summary:
Ljubljana - gradnja stolpnic in železniških nadvozov na Titovi in Celovški cesti.
Extended description:
Ljubljana: gradnja stolpnic in železniških nadvozov na Titovi in Celovški; stolpnice, avtobus mestnega prometa, ulica (Linhartova), zapora za promet, gradnja nove Celovške ceste, izkop, vrtanje s kompresorjem, odstranjevanje granitnih kock, promet (fičoti) čez železniški prehod, nov asfalt od Delavskega doma proti Šiški, promet, Savsko naselje, novogradnje (tudi nova ulica), prejšnje križišče na prehodu iz centra v Šiško, zaprto križišče in nova obvozna cesta za Šiško.
V petnajstih letih povojne obnove in izgradnje je Ljubljana prerasla samo sebe. Življenju vertikal in vse hitrejšemu naraščanju motorizacije, horizontale že davno niso več kos.
Prvega aprila so – tokrat brez šale – rdeči prometni znaki zaprli dostope do železniških prelazov Titove in Celovške ceste. Za gradnjo podvozov je vse pripravljeno.
Prva pnevmatična kladiva že pojejo nad površino starih cest. Delavci pospešeno odkrivajo asfalt in kocke, da bi pripravili teren strojem, ki bodo poglabljali cestišče.
Med tem se odvija vse promet po obvoznih cestah. Zlasti ozka Parmova cesta, ki služi za obvoz Titovi, je močno preobremenjena. Bolje je na prelazu Celovške ceste, kjer je bilo mogoče v ta namen zgraditi lepo obvozno pot.
Obenem z urejanjem glavnih prometnih vozlišč, razširjajo tudi nekaj drugih predmestnih cest in križišč. Nova podoba ljubljanskih ulic pa ne bo samo pospešila prometa, ampak bo tudi v okras našemu mestu.
Extended description:
Tik pred koncem starega leta se je Ljubljana poslovila tudi od najstarejše slovenske likovne galerije, leta 1909 zgrajenega Jakopičevega paviljona. Stara stavba, eden najlepših ...spomenikov secesijske funkcionalne arhitekture pri nas, delo znanega arhitekta Maksa Fabianija, se je morala umakniti prestavljeni železniški progi in je tako pomagala rešiti naš stari problem, ljubljansko železniško vozlišče. Sicer pa ne bo tako dolgo, ko bomo gledali razstavo že v novi stavbi z istim imenom.
Jakopičev paviljon je bivša galerija (v secesijskem slogu), ki jo je leta 1908 postavil slikar Rihard Jakopič po načrtih arhitekta Maksa Fabianija; to je bilo prvo namensko zgrajeno umetniško razstavišče v Sloveniji. Paviljon je stal na začetku Lattermanovega drevoreda v Parku Tivoli (Ljubljana). Vse do druge svetovne vojne je bil paviljon osrednje razstavišče slovenske likovne umetnosti, kjer so razstavljali slikarji, kiparji in fotografi sodobne umetnosti. Jakopič je sam financiral gradnjo objekta, saj je bil prepričan, da umetnik potrebuje stalen stik z javnostjo. Fabiani mu je zastonj naredil načrte, medtem ko mu je mesto Ljubljana za sedem let dalo zemljišče v najem po simbolični ceni. Paviljon je imel preddverje z veliko dvorano, na levi strani se je nahajala soba za stalne razstave in mali atelje in na desni strani od vhoda pa se je nahajala risarsko-slikarska šola. 12. junija 1909 je potekala slavnostno odprtje paviljona s 3. slovensko umetniško razstavo; sodelovalo je 22 umetnikov s 172 slikami in 20 kipi. Naslednje leto je Jakopič v paviljonu organiziral pregledno razstavo 80 let upodabljajoče umetnosti na Slovenskem. Zaradi pomanjkanja denarja je leta 1923 paviljon odkupilo mesto in ga namenila za društvo Narodna galerija. Leta 1954 so paviljon prenovili. V decembru 1961 in januarju 1962 so paviljon, kljub protestom, zaradi gradnje železniške proge porušili. S tem je Jakopičev paviljon ostal brez prostorov; novembra 1962 so ga preimenovali v Mestno galerijo ter pričeli z gradnjo novih prostorov na Mestnem trgu 5. Na paviljon danes spominja kip Riharda Jakopiča, delo Bojana Kunaverja. (Vir: Wikipedija)
Ljubljana - the demolition of the Jakopič Pavilion.
Original language summary:
Ljubljana - podiranje Jakopičevega paviljona.
Extended description:
Tik pred koncem starega leta se je Ljubljana poslovila tudi od najstarejše slovenske likovne galerije, leta 1909 zgrajenega Jakopičevega paviljona. Stara stavba, eden najlepših spomenikov secesijske funkcionalne arhitekture pri nas, delo znanega arhitekta Maksa Fabianija, se je morala umakniti prestavljeni železniški progi in je tako pomagala rešiti naš stari problem, ljubljansko železniško vozlišče. Sicer pa ne bo tako dolgo, ko bomo gledali razstavo že v novi stavbi z istim imenom.
Jakopičev paviljon je bivša galerija (v secesijskem slogu), ki jo je leta 1908 postavil slikar Rihard Jakopič po načrtih arhitekta Maksa Fabianija; to je bilo prvo namensko zgrajeno umetniško razstavišče v Sloveniji. Paviljon je stal na začetku Lattermanovega drevoreda v Parku Tivoli (Ljubljana). Vse do druge svetovne vojne je bil paviljon osrednje razstavišče slovenske likovne umetnosti, kjer so razstavljali slikarji, kiparji in fotografi sodobne umetnosti. Jakopič je sam financiral gradnjo objekta, saj je bil prepričan, da umetnik potrebuje stalen stik z javnostjo. Fabiani mu je zastonj naredil načrte, medtem ko mu je mesto Ljubljana za sedem let dalo zemljišče v najem po simbolični ceni. Paviljon je imel preddverje z veliko dvorano, na levi strani se je nahajala soba za stalne razstave in mali atelje in na desni strani od vhoda pa se je nahajala risarsko-slikarska šola. 12. junija 1909 je potekala slavnostno odprtje paviljona s 3. slovensko umetniško razstavo; sodelovalo je 22 umetnikov s 172 slikami in 20 kipi. Naslednje leto je Jakopič v paviljonu organiziral pregledno razstavo 80 let upodabljajoče umetnosti na Slovenskem. Zaradi pomanjkanja denarja je leta 1923 paviljon odkupilo mesto in ga namenila za društvo Narodna galerija. Leta 1954 so paviljon prenovili. V decembru 1961 in januarju 1962 so paviljon, kljub protestom, zaradi gradnje železniške proge porušili. S tem je Jakopičev paviljon ostal brez prostorov; novembra 1962 so ga preimenovali v Mestno galerijo ter pričeli z gradnjo novih prostorov na Mestnem trgu 5. Na paviljon danes spominja kip Riharda Jakopiča, delo Bojana Kunaverja. (Vir: Wikipedija)
Extended description:
Naš kraj: Budanje na Vipavskem; cerkev, kraj tabla, napis, hiše; izjava Stojan KODALE, predsednik sveta KS o nalogah in ciljih, šola, ozke ulice, slabe poti, polje, gradnja ...ceste, izjava Irena KODALE o kulturni dejavnosti, tulipan, izjavi Anka FERJANČIČ in Ivan KOBAL, podjetnik in občinski svetnik; Budanjci - znani tudi kot "škatlarji", znani po sadju - marelica, trsničarstvo, vinska klet, sodi, čebelnjaki na kamionu, obrt, cvet, cvetoče drevje.
Our place: introducing the village of Budanje na Vipavskem.
Original language summary:
Naš kraj: predstavitev vasi Budanje na Vipavskem.
Extended description:
Naš kraj: Budanje na Vipavskem; cerkev, kraj tabla, napis, hiše; izjava Stojan KODALE, predsednik sveta KS o nalogah in ciljih, šola, ozke ulice, slabe poti, polje, gradnja ceste, izjava Irena KODALE o kulturni dejavnosti, tulipan, izjavi Anka FERJANČIČ in Ivan KOBAL, podjetnik in občinski svetnik; Budanjci - znani tudi kot "škatlarji", znani po sadju - marelica, trsničarstvo, vinska klet, sodi, čebelnjaki na kamionu, obrt, cvet, cvetoče drevje.
Extended description:
Te dni je pod zasneženimi vrhovi julijskih velikanov ozelenela tudi dolina Soče. Vsa Bovška se koplje v vročem soncu in odeta z nežnim zelenjem nudi očem vabljivo pašo. Kmalu pa ...bo dolina Soče na Bovškem spremenila svojo podobo in jo popestrila z novim umetnim jezerom.
Tako vsaj menijo vrtalci zemeljskih vrtin iz Geološkega zavoda v Ljubljani, ki so postavili vrtalni stolp za eno zadnjih vrtin blizu vasi Čezsoča. Skupine zemeljskih vrtalcev so namreč dno bodočega umetnega jezera prevrtale na več krajih zlasti pa na moreni blizu slapa Boka, kjer bodo predvidoma izdelali veliko nasuto pregrado. Veliko vrtin je seglo v globino več kot 270 metrov, ena pa celo do globine 340 metrov. S tem pa so ugotovili ugodno razporeditev zemeljskih plasti, ki zagotavljajo nepropustnost. O tem pričajo tudi vzorci iz vrtin. Ti služijo geologom za natančno ugotavljanje zemeljske strukture.
Razen navpičnih raziskav potekajo tudi raziskave v vodoravni smeri, kar omogočata dva rova, ki ju kopljejo v višini bodoče pregrade v obe hriboviti pobočji. Tu pojejo svojo pesem kompresorji in pnevmatska kladiva, dinamit pa opravlja svojo koristno vlogo. Rov, v katerem delata naša dva rudarja, je dolg že čez 100 metrov.
Ta dva rova pa bosta omogočila še nove navpične zemeljske vrtine, katerih prvo so že zastavili. Te so važne zlasti za ugotavljanje morebitnih zemeljskih razpok, ki jih je treba zamašiti z injekcijami betona, da voda iz novega zbiralnega bazena oziroma jezera ne bo uhajala. Takšne raziskave zahtevajo mnogo resnega in temeljitega dela.
Soča sedaj še nemoteno žubori in si utira pot iz ozke zavite doline v široko prodnato kotlino Čezsoškega polja. Prav tam, kjer dela Soča ostro koleno, se bo začelo širiti poplavno področje umetnega jezera, ki bo zakrilo tudi domačije iz vasi Čezsoča in še nekaterih zaselkov. Kakih 430 prebivalcev bo moralo zapustiti svoja ognjišča, izgubili pa bodo tudi 162 hektarov obdelovalne zemlje in 397 hektarov pašnikov. Seveda bodo za to dobili nove domove, primerno odškodnino in delo v razvijajoči se bovški industriji.
Poleg pregrade in drugih vodogradbenih del pa bo treba speljati tudi novo cesto, ki bo šla pod slapom Boka, nato pa skozi tunel na više ležečo Bovško planoto. Skratka, načrti so lepi in veliki. O njih prav te dni razpravlja komisija Izvršnega sveta. Kaj pa bo z uresničitvijo teh zamisli pridobila naša energetika, bo povedal tovariš Lado Kerševan.
Na vodogradbenem inštitutu v Ljubljani smo si ogledali maketo poplavnega področja na Bovškem, kjer bo nastalo veliko umetno jezero. Videli smo podobo velike nasute pregrade, ki bo 780 metrov široka in 85 metrov visoka, kar bo omogočilo zbiranje 323 milijonov kubičnih metrov vode. Ta voda bo skozi tunel speljana proti vasi Trnovo, kjer bo pri 222 metrov padca zgrajena podzemeljska strojnica. Navzoči pa smo bili tudi med preizkusom poplavitve, ki je pokazala vso obsežnost novega jezera. Preizkus je pokazal, da bodo s poplavitvijo poglavitne bovške lepote ostale nedotaknjene. Da, Bovška bo z jezerom celo pridobila. O tem pa poslušajmo Vlada Uršiča, pomembnega turističnega delavca iz Bovca!
O tem, koliko bo Bovška z novim umetnim jezerom pridobila v turističnem smislu, pa je spregovorila tudi fantazija. S kamero smo namreč odšli k Mostu na Soči. Na tamkajšnjem mnogo manjšem zbiralnem bazenu so nam obsoški kajakaši in kanuisti prikazali vso pestrost in široke možnosti za razvoj vodnih športov. Da, z novim jezerom na Bovškem turizem res ne more ničesar izgubiti, seveda če bodo tamkajšnji gostinci znali zavihati rokave.
Bovec - a blueprint for a hydroelectric power-plant and a reservoir, which would flood the Soča Valley.
Original language summary:
Bovec - načrt izgradnje hidroelektrarne in akumulacijskega jezera, ki bi poplavilo Soško dolino.
Extended description:
Te dni je pod zasneženimi vrhovi julijskih velikanov ozelenela tudi dolina Soče. Vsa Bovška se koplje v vročem soncu in odeta z nežnim zelenjem nudi očem vabljivo pašo. Kmalu pa bo dolina Soče na Bovškem spremenila svojo podobo in jo popestrila z novim umetnim jezerom.
Tako vsaj menijo vrtalci zemeljskih vrtin iz Geološkega zavoda v Ljubljani, ki so postavili vrtalni stolp za eno zadnjih vrtin blizu vasi Čezsoča. Skupine zemeljskih vrtalcev so namreč dno bodočega umetnega jezera prevrtale na več krajih zlasti pa na moreni blizu slapa Boka, kjer bodo predvidoma izdelali veliko nasuto pregrado. Veliko vrtin je seglo v globino več kot 270 metrov, ena pa celo do globine 340 metrov. S tem pa so ugotovili ugodno razporeditev zemeljskih plasti, ki zagotavljajo nepropustnost. O tem pričajo tudi vzorci iz vrtin. Ti služijo geologom za natančno ugotavljanje zemeljske strukture.
Razen navpičnih raziskav potekajo tudi raziskave v vodoravni smeri, kar omogočata dva rova, ki ju kopljejo v višini bodoče pregrade v obe hriboviti pobočji. Tu pojejo svojo pesem kompresorji in pnevmatska kladiva, dinamit pa opravlja svojo koristno vlogo. Rov, v katerem delata naša dva rudarja, je dolg že čez 100 metrov.
Ta dva rova pa bosta omogočila še nove navpične zemeljske vrtine, katerih prvo so že zastavili. Te so važne zlasti za ugotavljanje morebitnih zemeljskih razpok, ki jih je treba zamašiti z injekcijami betona, da voda iz novega zbiralnega bazena oziroma jezera ne bo uhajala. Takšne raziskave zahtevajo mnogo resnega in temeljitega dela.
Soča sedaj še nemoteno žubori in si utira pot iz ozke zavite doline v široko prodnato kotlino Čezsoškega polja. Prav tam, kjer dela Soča ostro koleno, se bo začelo širiti poplavno področje umetnega jezera, ki bo zakrilo tudi domačije iz vasi Čezsoča in še nekaterih zaselkov. Kakih 430 prebivalcev bo moralo zapustiti svoja ognjišča, izgubili pa bodo tudi 162 hektarov obdelovalne zemlje in 397 hektarov pašnikov. Seveda bodo za to dobili nove domove, primerno odškodnino in delo v razvijajoči se bovški industriji.
Poleg pregrade in drugih vodogradbenih del pa bo treba speljati tudi novo cesto, ki bo šla pod slapom Boka, nato pa skozi tunel na više ležečo Bovško planoto. Skratka, načrti so lepi in veliki. O njih prav te dni razpravlja komisija Izvršnega sveta. Kaj pa bo z uresničitvijo teh zamisli pridobila naša energetika, bo povedal tovariš Lado Kerševan.
Na vodogradbenem inštitutu v Ljubljani smo si ogledali maketo poplavnega področja na Bovškem, kjer bo nastalo veliko umetno jezero. Videli smo podobo velike nasute pregrade, ki bo 780 metrov široka in 85 metrov visoka, kar bo omogočilo zbiranje 323 milijonov kubičnih metrov vode. Ta voda bo skozi tunel speljana proti vasi Trnovo, kjer bo pri 222 metrov padca zgrajena podzemeljska strojnica. Navzoči pa smo bili tudi med preizkusom poplavitve, ki je pokazala vso obsežnost novega jezera. Preizkus je pokazal, da bodo s poplavitvijo poglavitne bovške lepote ostale nedotaknjene. Da, Bovška bo z jezerom celo pridobila. O tem pa poslušajmo Vlada Uršiča, pomembnega turističnega delavca iz Bovca!
O tem, koliko bo Bovška z novim umetnim jezerom pridobila v turističnem smislu, pa je spregovorila tudi fantazija. S kamero smo namreč odšli k Mostu na Soči. Na tamkajšnjem mnogo manjšem zbiralnem bazenu so nam obsoški kajakaši in kanuisti prikazali vso pestrost in široke možnosti za razvoj vodnih športov. Da, z novim jezerom na Bovškem turizem res ne more ničesar izgubiti, seveda če bodo tamkajšnji gostinci znali zavihati rokave.
