Namen članka je predstaviti kakovost družbene infrastrukture izbranih kratkih oskrbnih prehranskih verig v Mestni občini Ljubljana in njen vpliv na varovanje virov, zmanjšanje odpadne hrane in ...embalaže. V raziskavi smo obravnavali šest ponudnikov, vključenih v kratke oskrbne prehranske verige z zabojčki, skupnim naročanjem in partnerskim kmetovanjem. Presoja objektov s pomočjo smernic trajnostne gradnje BNB (Bewertungssystem Nachhaltiges Bauen) je pokazala slabo kakovost in pomanjkljivo družbeno infrastrukturo. V pogovoru z intervjuvanci smo spoznali, da si želijo urejena in lahko dostopna prevzemna mesta z objekti, ki bi omogočali dobre pogoje za ljudi in živila. Mestna občina Ljubljana ima glede na bližnje podeželje z dobrimi pogoji za ekstenzivno in ekološko kmetijsko pridelavo še veliko možnosti za povečanje samooskrbe s kakovostno domačo hrano, ob tem pa bo morala poskrbeti za razvoj družbene infrastrukture.
V prispevku je opisan primer uporabe geoinformacijske podpore odločanju pri iskanju primerne lokacije za postavitev lesnopredelovalnega centra. Analiza je bila omejena na občino Ilirska Bistrica, ki ...izkazuje velik potencial za rabo lesne biomase. Odločitev smo podprli z ovrednotenimi dejavniki in omejitvami, ki vplivajo na primernost lokacije. Rezultat večkriterijskega vrednotenja je zemljevid primernosti za postavitev lesnopredelovalnega centra in predstavitev najprimernejše, terensko preverjene lokacije v neposredni bližini Ilirske Bistrice.
Razmejevanje mesta in podeželja je na videz nesmiselno, a je potrebno pri pripravi prostorskih dokumentov. S spoznavnimi zemljevidi smo anketirali 25 prebivalcev občine. 68 % vprašanih je mejo med ...mestom in podeželjem zarisalo po obvoznici, kar se ujema z načrtovano širitvijo poselitve mesta Izola. Na podlagi teh ugotovitev in ugotovljenih neskladij v prostoru predlagamo možno razmejitev med mestom in podeželjem. Razmejitev je lahko v pomoč pri načrtovanju prihodnjega prostorskega razvoja občine.
V članku primerjamo dvodimezionalni (2D) in tridimenzionalni (3D) model usmerjanja šolskih vozil na primeru občine Laško z vidika dolžine prepeljanih kilometrov in porabljenega potovalnega časa. Pri ...3D modelu je cestna mreža položena preko digitalnega modela višin 12,5 metrov, kar daje modelu večjo podobnost z realnostjo. Za uspešno rešitev je v obeh modelih potrebnih 23 kombijev. V 3D modelu je dolžina vseh opravljenih poti za 45,58 kilometrov večja kot v 2D modelu, skupni potovalni čas pa daljši za 1 uro in 14 minut. Ugotovljena razlika je pomembna pri odločanju za izbiro enega ali drugega modela pri reševanju problemov usmerjanja šolskih vozil.
S pomočjo metod merjenja trajnostnega razvoja ekoloških sledi (ES) in okoljskega prostora (OP), ki smo jih empirično preizkusili na treh tipih geografskih območij mestne občine, smo ugotovili stopnjo ...doseženega ne-trajnostnega razvoja v treh vzorčnih geografskih območjih MO Kranj: v strnjenem mestnem jedru (ekološki primanjkljaj 5,44 gha/preb.), na suburbaniziranem območju (ekološki primanjkljaj 7,22 gha/preb.) in okoliškem podeželju (ekološki primanjkljaj 3,41 gha/preb.).
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Naslov filma: Poletimo skupaj: višinski posnetki naših krajev / Voliamo insieme: filmati aerei dei nostri luoghi.Posneto nad kraji ...piranske občine: Dragonjo, Lucijo, Padno, Parecagom, Piranom, Portorožem, Sečovljami.Snemanje in montaža: Alen Zubin, Skyphoto, 2014.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
V članku so analizirane izbrane socialne in demografske značilnosti občin Spodnjega Posavja na osnovi modela trajnostnega razvoja na lokalni ravni. Cilj članka je predstaviti omenjeni model ter ...njegove prednosti in slabosti v primerjavi z ostalimi načini merjenja trajnostnega razvoja na lokalni ravni. Izbrani socialno-demografski del modela predstavlja del nadgradnje dosedanjim modelom trajnostnega razvoja na tem nivoju.
Članek želi na primeru prostora občine Medvode oceniti uspešnost planskega sistema, ki je bil vzpostavljen leta 1984 in ki se izteka šele v današnjem času. Članek primerja načrtovano stanje v ...prostoru občine glede na dolgoročni in družbeni plan iz leta 1986 z dejanskim stanjem ob sprejetju novega Zakona o urejanju prostora leta 2003. Analiza razlogov za nizko stopnjo izvedenosti plana kaže, da razlogi niso le v neupoštevanju predpisov, ampak tudi v samem sistemu prostorskih predpisov.
Lokalni programi varstva okolja so celoviti dokumenti, ki omogočajo lažje načrtovanje in reševanje okoljskih problemov. Ekološke sledi lahko predstavljajo pomemben del geografskih zasnov, ki lahko ...služijo za pripravo lokalnega programa varstva okolja. Izračun ekoloških sledi je na primeru občine Ormož pokazal, da trenutno občina ni na poti trajnostno sonaravnega razvoja, saj ekološke sledi presegajo sposobnosti bioproduktivne površine v občini. Ekološke sledi so znašale 4,3 gha/preb. (Slovenija − 3,4 gha/preb.), medtem ko je ekološki primanjkljaj 1,11 gha/preb. (Slovenija – 0,6 gha/preb.).
Reformo lokalne samouprave v Sloveniji sestavlja pet sestavin: funkcionalno, ozemeljsko, organizacijsko, . nancno-materialno in pravno. Prispevek je namenjen analizi ozemeljske sestavine. ...Teritorialna komponenta vkljucuje ustanovitev novih obcin, ki so nadomestile nekdanje komune. Leta 1994 je bilo ustanovljenih 147 novih obcin, namesto nekdanjih 62 komun, leta 1998 je bilo dodatno ustanovljenih 45 obcin in leta 2002 še ena. Sedaj je v Sloveniji 193 občin, vendar vse ne izpolnjujejo zakonskih pogojev (5000 prebivalcev).
PDF
