Ena od najpomembnejših nalog (trajnostnega) prostorskega načrtovanja mest je zagotavljanje kakovosti bivanja in zdravega življenjskega okolja. Oboje urejamo predvsem v okviru omrežja javnega ...prostora, v mestnih parkih, na trgih, ulicah, v gozdovih, na obrežjih in podobno. Poleg javnega prostora, ki je javen po lastništvu in rabi, postaja vse pomembnejši za javnost odprt zasebni prostor mest. Gre za prostor v zasebni lasti in javni rabi. Obsega zasebne objekte in njihove zunanje površine, kot so zelenice, ploščadi, atriji, pasaže, trgi in ulice v trgovskih centrih in kinematografih ter podobno. Omrežje za javnost odprtega zasebnega prostora v naših mestih nastaja nenačrtovano in predvsem v skladu z (ekonomskimi) interesi lastnikov. V prispevku predstavljeni izsledki raziskave kažejo, da lahko za javnost odprt zasebni prostor v večji meri kot zdaj prinese dopolnitev in obogatitev omrežja mestnega javnega prostora, s čimer bi imel pomembnejši vpliv na zagotavljanje kakovosti bivanja in zdravja ljudi. Prvi pogoj za to je dobro lastniško in fizično urejeno omrežje javnega prostora, na katero se navezujejo za javnost odprti zasebni prostori. Po analogiji s planinskimi pešpotmi, ki že tvorijo obsežno slovensko omrežje za javnost odprtega zasebnega prostora zunaj mest, je predlagano načrtno urejanje omrežja za javnost odprtega zasebnega prostora v mestih. Prvi korak je lahko popolnoma konkreten: opredelitev teh prostorov kot posebne kategorije prostora, ki jo je mogoče uvajati v urbanistično prakso na lokalni ravni – v načrte parcelacije pri prostorskih načrtih. Smiseln naslednji korak je postopna uveljavitev v predpisih.
This book explores the different methodologies and data used to understand climate's effect on food security. It explains the nature of the climate threat, ways that crops and farmers might respond, ...and the potential role for public and private investment.
Priročnik za obvladovanje psihosocialnih tveganj in absentizma s pomočjo orodja OPSA ('A handbook for managing psychosocial risks and absenteeism with OPSA tool') is an integral part of the new, ...freely available tool aimed at management of psychosocial risks and health-related absenteeism (tool OPSA), which also incorporates a questionnaire and an Excel file for recording and evaluation of data from the questionnaire. Besides introducing the problem of psychosocial burdens experienced by employees at their workplace and beyond, this handbook can be used as a useful instrument for designing a various promotional and preventive arrangements which bettering employees’ health and well-being in their working settings, as suggested by recent guidelines for psychosocial risks management. A handbook is based on interactive chapters, including also numerous links to supportive health promotion websites in order to facilitate the preparation of adequate measures and related activities, commonly carried out by professionals in the field of health and safety at work. A special chapter is dedicated to instructions for working with the Excel file of OPSA tool, enabling an assessment of employees’ psychosocial burdens and risks of developing an excessive stress, absenteeism, presenteeism, turnover and experiencing of workplace violence.
Indikatorji trajnostnega razvoja prikazujejo statistične vrednosti, ki merijo kapaciteto celotnega sistema za zadovoljevanje potreb današnjih in prihodnjih generacij. Indikatorji kažejo stanje in ...trende, kako se premikamo proti zastavljenim ciljem. So orodje s katerim merimo napredek. Namenjeni so različnim uporabnikom: širši javnosti, politikom, strokovni javnosti, zato morajo biti pripravljeni tako, da predstavljajo poenostavljene informacije, ki so relevantne za doseganje trajnostnega razvoja.
Spremembe v vrednostnih sistemih, načela okoljske etike, se morajo udejaniti v materialnem življenju družbe in posameznika ter vplivati tudi na razumevanje in vrednotenje geografskega okolja. ...Potreben je premik od pretežno antropocentričnega pojmovanja geografskega okolja, ki ni (več) zgolj arena gospodarstva in bivalno okolje človeka, ima tudi ekosistemski, varovalni pomen.
The study of quality of urban life involves both an objective approach to analysis using spatially aggregated secondary data and a subjective approach using unit record survey data whereby people ...provide subjective evaluations of QOL domains. This book provides a comprehensive overview of theoretical perspectives on QOUL and methodological approaches to research design to investigate QOUL and measure QOL dimensions. It incorporates empirical investigations into QOUL in a range of cities across the world.
In order to improve the knowledge on environmental impacts of current production systems and to find the solutions to reduce the negative impacts effective multi-approach environmental assessment ...methodologies are required. The environmental impacts assessed in complex systems, such as agriculture and food production, are prone to higher uncertainties. Therefore, field-specific standardization of the assessment procedures based on multiple screening studies are required to make the assessment outcome less vulnerable. The procedure array pairing for the formation of production step emission inventory is an important methodological process in environmental impact assessment. Initial production data was coupled with specialized databases, models found in scientific literature and environmental category characterization guidelines in order to construct an environmental impact methodological framework specific to four case studies of traditional food production.
Analiza okoljskih vplivov dejavnosti agroživilskega sektorja je večplastno opravilo, ki nas pogosto privede do precej negotovih ocen. Oceno vpliva na okolje, v kateri hkrati obravnavamo več vidikov obremenjevanja okolja, lahko izboljšamo s področno-specifično standardizacijo postopkov presoje, ki temelji na podlagi konkretnih primerov iz proizvodnje. Oblikovanje nabora postopkov za pripravo emisijske evidence posameznih proizvodnih korakov je pomemben proces ocenjevanja vplivov na okolje. V našem delu smo eksperimentalne in proizvodne podatke podprli s specializiranimi zbirkami podatkov, modeli iz strokovne literature ter smernicami za karakterizacijo okoljskih kategorij. Predstavljen metodološki okvir smo oblikovali za oceno okoljskega vpliva štirih primerov iz proizvodnje tradicionalnih živil.
Prispevek je usmerjen k celovitemu sooblikovanju pogojev za tvorno izobraževanje o učinkovitih, konkretnih prispevkih k trajnostni razvojni usmeritvi, s poudarkom na grajenem okolju oziroma ...arhitekturi. Opredeljuje vlogo izobraževanja o grajenem okolju oziroma arhitekturi v konceptu trajnostnega razvoja; določa izhodišča za prilagajanje načinov posredovanja arhitekturnih vsebin ter opredeljuje izobraževalne vsebine in njihove predstavitve glede na razvojne sposobnosti ciljne publike. Predstavlja torej razmislek o opredmetenju pojma trajnostni prostorski razvoj za oceno osveščenosti otrok in mladostnikov o »trajnostnih arhitekturnih« temah ter tudi za ugotavljanje usposobljenost vzgojiteljev in učiteljev za posredovanje znanja s področja grajenega okolja v povezavi s trajnostnim razvojem. Konkretizacija pomeni izbor in vizualizacijo aktualnih konkretnih pojavov v prostoru za izbrano ciljno publiko – v prispevku so prikazani vzorčni primeri. Prispeva k razvoju »kulturne« dimenzije trajnosti prostorskega razvoja. Prizadevanja vodijo k razvoju sistema vseživljenjskega učenja o arhitekturi ter njenem vplivu na naš vsakdan in naš jutri.
Prispevek obravnava odnos do kulturnih in naravnih kvalitet prostora pri populaciji, ki končuje osnovnošolsko izobraževanje. Prepoznavanje prostorskih vrednot lahko štejemo med tiste veščine ...aktivnega prebivalstva, ki so temeljne za premišljeno delovanje v bivalnem in funkcionalnem prostoru posameznika. Hkrati je za prostorske stroke koristen tudi vpogled v prostorski vrednostni sistem prihodnjih potencialnih investitorjev.
Predstavljeni so rezultati raziskave o pojmovanju kvalitet prostora vzorčne populacije (N=188) štirih osnovnih šol. V povezavi z drugimi raziskavami s tega področja ugotavljamo načelno prepoznavanje kvalitet prostora s strani mladostnikov, vendar hkrati tudi omejeno zmožnost prenosa tega védenja v njihovo lokalno bivalno okolje. Sklepamo lahko o njihovem slabem poznavanju vzročno-posledičnih razmerij pri posameznih procesih v naravnem in oblikovanem prostoru. Vzrok za pomanjkljivo uresničevanje trajnostnega vedenja mladostnikov na ravni lokalnega bivalnega prostora pripisujemo predvsem vplivom domačega socialnega okolja. Iz površinskega zavedanja kvalitet in ranljivosti prostora (grajenega in naravnega) lahko sklepamo tudi o pomanjkljivih in nekoherentnih učnih vsebinah v procesu splošnega izobraževanja. Rešitve vidimo v dopolnjevanju učnih metod in tehnik ter premišljeno zastavljenih učnih ciljih, ki bi jih povezali v bolj življenjsko in logično celoto.
PDF
