V otroštvu sem čas počitnic preživela pri babici Rotiji in starem atu Jožefu v Bodrežu pri Grobelnem. Nepozabno je druženje s sestrično Dorico Cvikl (z rutico) in njenim bratcem, torej mojim ...bratrancem, Slavkom. To je bil čas sproščene igre, v glavnem brez igrač; družbo so nam predvsem delale domače živali: mucki, kužki, pujski …Ko je Dorica je pred leti praznovala abrahama, sem jo prijetno presenetila s to fotografijo, saj ni vedela zanjo. Ni kaj, kot bi mignil, je minil čas, od takrat, ko smo bili mali otročiči in do sedaj, ko smo mladi upokojenci.
Kot je bilo v času po II. svetovni vojni povsem običajno, je tudi celjska družina Škoflek na Cigonci (Hudinja), kjer je bila nekoč opekarna, danes pa celjski Center Merkator in stadion Petrol, ...gojila kokoši, zajce in prašičke. Mali Marjan je z veseljem pomagal staršem pri krmljenju živali. A ko je prišel čas zimskih kolin, ki so se ga domači zelo veselili, je bil to zanj predvsem žalosten dogodek. Dobrote zimskih kolin, ki so bile za vse zelo cenjene, njemu niso nič dišale. »Ne, svojega »pujska« pa že ne bom jedel«, je dejal!
Otroci za fotografiranje na rojstnodnevni zabavi sedijo v kari – vozu za krompir.Fotografijo je prispevala in hrani Darja Peperko Golob. Ob akciji zbiramo spomine Šege in navade vašega kraja: od ...setve do žetve je Majda Kukec iz Novega mesta prispevala svoj spomin.BOŽIČNI VEČER»Običaj« trositi picke je spomin na moja otroška leta, ki sem jih preživljala v Velikih Brusnicah. Mislim, da je ta običaj tonil v pozabo.Pred leti, ne vem več točno katerega leta, sem ta običaj pod psevdonimom »Magda« objavila v Dolenjskem listu.“Ko smo se greli na toplo zakurjeni krušni peči, so se potiho na stežaj odprla vrata sobe in vstopila je sosedova Mica, drobna stara ženica, ki je prišla »picke trosit«. Spodnji rob črnega predpasnika je privzdignjen in naguban stiskala v eni roki, z drugo pa je segala vanj in iz njega pobirala orehe, suhe hruške, slive, morda kakšen bonbonček in jabolka ter dobrote raztresala po sobi, nas pa z glasnim klicanjem vabila: Picke trosim, picke trosim, pi, pi, pi, pi. Pridite otroci! Pi, pi, pi!« Poskakali smo s peči, da je donelo po lesenem podu in hiteli pobirati po tleh dobrote sosede Mice. Smejala se je na glas, ko je videla naše veselje. Svojih otrok ni imela, uživala pa je, ko je lahko razveseljevala druge.Nekega dne je soseda Mica za vedno odšla za svojim možem. Takrat je za vedno odšel iz mojega otroštva ta lepi običaj svetega večera. Pogrešala sem dolgo njo in njene picke. Nihče jih ni prišel več trosit”.
Na fotografiji je Majda Zidar v otroškem vozičku in mama Zofija Zidar. Posneta je bila leta 1960 na dvorišču pred domačo hišo v Župeči vasi. Posebno pozornost velja nameniti vozičku, ki je bil ...značilen za takratno obdobje. Otroški vozički so se skozi zgodovino spreminjali in modernizirali. Prvi so imeli leseno ogrodje in kolesa, košara pa je bila pletena. V malo manj kot 300 letih so naredili ogromen korak naprej v razvoju. Od otroških kočij, ki so jih vlekle živali, smo prišli do modernih, varnih, udobnih ter kakovostnih otroških vozičkov. Fotografijo je prispevala Mateja Kus.
Rajko z mamo pred blokom na Trubarjevi 7, leta 1962. To so bili bloki za invalide, imenovali so jih invalidski bloki; ko je bila slika posneta, je bilo v tem bloku kar 13 otrok.
