Jakov Markovič Borovski (1896–1994), ruski klasični filolog z enciklopedičnim znanjem in izostrenim čutom za družbeno odgovornost, se je oblikoval med študijem pri Tadeuszu Zielinskem, Mihailu ...Rostovcevu, Sergeju A. Žebeljevu, Grigoriju F. Zereteliju in Aleksandru Malejinu; znal si je najti delo na področju klasične filologije in hkrati preživeti v nevarnem in tveganem obdobju Stalinovega terorja. Kasneje se je zavzemal za idejo, da je gimnazija, kjer dijaki berejo literarne tekste v starih jezikih, nespregledljiv pogoj humanistične izobrazbe, in postal eden od ustanoviteljev klasične gimnazije, ki je v Sankt Peterburgu ponovno zrasla leta 1990.
In this work, the author approaches the Psalms of David from the standpoint
of poetical-religious biography and, simultaneously, indicates how one
personal historical and theological experience takes ...on a poetic form.
Chronologically arranged biographical moments of the poet’s existence are
interpreted not only in the biographical sense, but in a theological and
hagiographical one, as well. The search for the interpretative context of
the author’s personality, of which the psalms are only an exciting imprint,
represents one of the main goals of this scientific study. It was
particularly interesting to find adequate answers to the questions: How did
David experience God? What was his overall vision of God? In what kind of
poetic images and with what theological meaning? How does this vision
illuminate the entire life of the poet? The end result of this research
displays an expression of one authorial poetically sculpted will,
interpreted in its developmental form, which contributes to a better
understanding of David’s poetic procedure.
U ovom radu autor pristupa Davidovim psalmima sa stanovišta poetsko -
religiozne biografije i, istovremeno, ukazuje kako jedno lično povesno i
teološko iskustvo poprima pesnički oblik. Hronološki poređani biografski
trenutci pesnikove egzistencije protumačeni su ne samo u biografskom smislu,
nego i u teološkom i hagiografskom. Traganja za interpretativnim kontekstom
autorske ličnosti, u kojoj su psalmi samo njen uzbudljivi otisak, jedan je
od glavnih ciljeva ove naučne studije. Osobito je bilo interesantno naći
adekvatne odgovore na pitanja: Kako je David doživljavao Boga? Kakva je bila
njegova sveukupna vizija Boga? U kakvim poetskim slikama i sa kakvim
teološkim smislom? Kako ta vizija osvetljava ceo pesnikov život? Kao krajnji
rezultat istraživanja prikazano je ispoljavanje jedne autorske poetske
oblikotvorene volje interpretirane u razvojnom obliku, što doprinosi boljem
poznavanju Davidovog pesničkog postupka.
Eni pravijo, da je kriv zrak, drugi trdijo, da je kriva voda. Spet tretji, da je sumljivo, ker, je toliko talentov na enem mestu in da je treba stvar še raziskati …! Kar je res, je res. Na Premu, ...čeprav gre za majhno vas, lahko naštejemo cel ducat pesnikov. Vsekakor vzpodbudno. Eden takšnih talentov je vsekakor bil domačin Anton Gašperšič Hrustov . (rojen 1921)Bil je eden mnogih domačinov, doma s skromne brkinske zemlje. V življenju mu ni bilo nič prizaneseno, ne vojna vihra, ne služenje vojske sredi vojne na Korziki, na Siciliji, da celo v Tuniziji, kjer je tik pred koncem razpada Italije postal ujetnik francoskih čet. Pobegnil je domov v sedaj že novo Jugoslavijo, kjer je »za nagrado« moral še odslužiti del vojnega roka v jugoslovanski armadi.Skrb za družino ga je usmerila v zaposlitev na železnici. Čeprav je kar nekaj let izgubil v vojski je spet moral na vojaške vaje, tokrat v Split, kjer se je poškodoval. Kot invalid se je zaposlil v domači Kmetijski zadrugi. Bil se nepogrešljiv v vaških delovnih aktivnosti. Posebno se je odlikoval pri skrbi za domačo cerkev sv. Helene, kjer je bil polna štiri desetletja cerkveni skrbnik in zvonar.Veselje za pesnikovanje se je tedaj še bolj razmahnilo. Pesnikoval je med delom, na polju, v tihih nočeh, svoje pesmi pa je predstavljal na domačih kulturnih prireditvah, najpogosteje na premskem gradu, ki je postal odličen oder za številne kulturne prireditve. Mnoge pesmi so mu objavili tudi v domačih glasilih. Posebno je bil ponosen, da so mnoge njegove pesmi našle pot med ansamble kot so: ansambel Lojzeta Slaka, Ansambel bratov Železnik in drugih. Leta 2000 je izšla knjižica njegovih pesmi pod naslovom PREMSKI ZVONAR v založbi Francija Valanta iz Radovljice. (345/VČ )
Dve leti potem, ko smo pod Snežnikom prvič gostili strokovne sodelavce iz Baumbachovega muzeja iz Meiningena v Nemčiji, nas je na pobudo dr. Andreasa Seiferta kustosa, velikega poznavalca in ...občudovalca literarne dediščine dr. Rudolfa Baumbacha, obiskala večja skupina planincev tega muzeja. Odpravili so se prav po poteh, ki jih je pred več kot 150 leti prehodil nemški pesnik avtor prekrasne zgodbe o Zlatorogu. Nemške pohodnike je v tekočem nemškem jeziku, pozdravil ilirsko-bistriški župan ing. Franc Lipolt. Domači planinci smo goste pospremili do Novih krajšin na Gašparjevem hribu, 1402 m na vzhodni strani Snežnika, mesta kjer je nekoč stala »Planinska koča na Kranjskem Snežniku«. Na ruševine te koče smo domači planinci pritrdili kovinsko ploščo s slovensko nemškim napisom o zgodovini koče in njenem pomenu. Ploščo sta svečano odkrila predsednik PD Ilirska Bistrica Ivan Žibert in predsednik PD iz Meiningena Pohodniki so obiskali še nekaj lokacij pod Snežnikom, žal pa je zmanjkalo časa za sam vzpon na Snežnik. Pohodniki so hiteli v Trento. Dolg ostane za naslednji obisk.Na sliki: Skupina pohodnikov iz Meiningena, velikih častilcev pesnika dr. Rudolfa Baumbacha na pohodu pod Snežnikom. Vodja pohodne skupine gospa Margerita, na sliki peta planinka z desne.(327/vč).
Fran Valenčič, 1878 – 1916, jurist, pesnik, štabni narednik, padel v 7. soški ofenzivi. Rojen v lIirski Bistrici, v trgovski družini. Obiskoval gimnazijo v Gorici in Ljubljani in pravo na Dunaju. Kot ...srednješolec je bil skupaj z Ivanom Cankarjem in Dragotinom Kettejem član znamenite literarne Zadruge, kjer so si brusili literarne talente mnogi slovenski pesniki. Med leti 1901 in 1905 je objavljal svoje pesmi v Ljubljanskem zvonu, Zgodnji Danici, Slovenskem narodu in drugod.Njegov največji literarni podvig pri 24 letih, je vsekakor bil prevod libreta Rossinijeve opere » Viljem Tell«, ki je bila uprizorjena v Ljubljani leta 1902 in dosegla velik uspeh. Ivan Cankar ga je kot pesnika visoko cenil.V Gorici ga je kot pravniškega pripravnika dosegel poziv na fronto. Po kratkem usposabljanju na Madžarskem je bil kot štabni narednik razporejen na samo frontno črto na Doberdob tedaj, ko je bilo tam najhujše.Iz družinske osmrtnice, ki jo je objavil Slovenski narod, 17. septembra zvemo, da je Fran Valenčič padel na »italijanskem bojišču« na koti 144 na vzpetini Gorjupa kupa, (domačini ji pravijo Vrtača) nad vasjo Jamlje ob Doberdobskem jezeru.S pesnikovo nečakinjo Jadranko Kranjec in ob pomoči planinskega prijatelja domačina Emila Švare iz Komna smo leta 2004 obiskali Doberdobsko planoto, v želji, da najdemo kakšno sled, ki bi spominjala na pesnika Frana Valenčiča, razen italijanskih spomenikov, ki so slavili zmago zahodnih sosedov nismo našli ničesar. Zaman smo iskali tudi po pokopališčih in bližnjem muzeju pa ni bilo nič otipljivega. Prepričani smo, da je naš pesnik izgubil življenje v enem od silovitih bombardiranjih, ki so odnašala življenja in raznašala razmesarjena telesa tisočih mladih fantov z obeh strani bojne črte.Franu Valenčiču smo v spomin prižgali svečko in shranili kos kraškega kamna, ki ga je morda oblila tudi njegova kri. Pesnika Frana Valenčiča je celovito predstavila tudi njegova starejša nečakinja Bistrica Kranjec Mirkulovska, tudi sama pesnica v knjigi »Jaz hočem toplih žarkov – Jas sakam topli zraci« skupaj s prevodi v makedonskem jeziku objavljenih pesmi. Tisk »Akademski pečat Skopje 2016«. (139/vč)
Oton Župančič (1878-1949)Župančič je bil rojen na Vinici. Bil je tudi esejist, dramatik in mojstrski prevajalec. Za časa življenja je užival sloves največjega živečega slovenskega pesnika.Doprsni kip ...je leta 1978 postavilo Belokranjsko muzejsko društvo. Izdelal ga je akademski kipar Zdenko Kalin.
PDF