Avtorica uvodoma predstavi, kako različni teoretiki izobraževanja odraslih obravnavajo metode, nato pa proučuje vrednost in povezljivost posameznih elementov »učenja s poskusi in napakami« in ...»nedirektivnega učenja«. Tako kot so metode eklektične, razmišlja avtorica, so lahko eklektični tudi načini učenja. Avtorica ilustrira svojo hipotetično trditev z analizo »antimetode« francoskega režiserja Mauricea Pialata in jo kontrastira z metodo/metodami, kjer je zakoličen cilj in je zakoličena pot, kjer gre za vnaprej postavljen, v zaporedne sekvence urejen proces, kakršnega najpogosteje srečujemo pri snemanju filma po scenariju, režiranju gledališke predstave, v izobraževanju odraslih. Avtorica opozori na to, da je tudi učenje veščin (kako nekaj naredimo) povezano z učenjem o tem, »kako biti«, in nazadnje tudi, da metoda ne more služiti vsiljevanju znanja in resnice, saj se tako rušijo okoliščine, ki omogočajo pridobivanje ali ustvarjanje znanja.
In the period 2001-2005 block field trials with ten soybean cultivars (Glycine max (L.) Merrill): Aldana, Borostyan, Essor, Ika, Kador, Major, Nawiko, Olna, Tarna and Tisa with three repetitions have ...been designed on the experimental field at the Biotechnical Faculty in Ljubljana with the purpose of studying the influence of sowing density on crop yield. Planting of soybean was performed manually each year in the beginning of May using the 50 cm row spacing (wide rows) and 25 cm spacing (narrow rows), the distance between seeds in a row was 15 cm. In each case of row spacing, the soybean cultivar and the year of the experiment influenced the mean yield of the soybean. For the dense sowing, the significantly higher yield of soybean (3428 kg/ha) was detected compared to the thin sowing (2690 kg/ha). The significant influence of the cultivar was found in every year in case of the thin sowing, where the yield in the 2001 (the year of the drought) was significantly lower compared to other years. For the thin sowing, the most productive cultivar was the Borostyan (3974 kg/ha), the lowest mean yield was recorded for the cultivar Aldana (1472 kg/ha). For the dense sowing, significantly higher soybean yield was confirmed in 2005 (3760 kg/ha), compared to the years 2002 (3145 kg/ha) and 2003 (3239 kg/ha), when the yields were significantly lower. The cultivar Aldana recorded the lowest yield (2110 kg/ha) also in the case of dense sowing, while under the same growing conditions, the cultivar Tisa (5171 kg/ha) proved to be the most productive cultivar. Considering the length of the growing period and the yield, the medium late cultivars Borostyan, Essor, Tarna, Major and Olna and the medium early cultivar Nawiko could be recommended for sowing in central parts of Slovenia. Despite higher productivity of Tisa, Ika and Kador cultivars, their late maturity is less suitable for machine harvesting on lager land areas. Based on our data on productivity, growing period and other economically significant characteristics of soybean cultivars, together with selected row spacing, the experts will be able to suggest to producers cultivars and production practises to ensure high and dependable yields of soybean.
V obdobju 2001-2005 so bili na poskusnem polju Biotehniške fakultete v Ljubljani zasnovani bločni poljski poskusi z desetimi kultivarji soje (Glycine max (L.) Merrill), in sicer: Aldana, Borostyan, Essor, Ika, Kador, Major, Nawiko, Olna, Tarna in Tisa v treh ponovitvah, z namenom preučitve vpliva gostote setve na pridelek zrnja. Setev soje je bila izvedena vsako leto na začetku maja, in sicer ročno, na medvrstna razmika 50 cm (redka setev) in 25 cm (gosta setev), razmik med semeni v vrsti pa je bil 15 cm. Pri obeh medvrstnih razmikih sta na povprečni pridelek soje vplivala kultivar in leto poskusa. Pri gosti setvi je bil ugotovljen signifikantno večji pridelek soje (3428 kg/ha) kot pri redki setvi (2690kg/ha). Signifikanten vpliv kultivarja na pridelek se je pokazal v vseh letih pri redki setvi, pri čemer je bil pridelek v letu 2001 (sušno leto) signifikantno manjši kot v ostalih letih. Najbolj roden kultivar pri redki setvi je bil Borostyan (3974 kg/ha), najmanjši pridelek pa smo ugotovili pri kultivarju Aldana (1472 kg/ha). Pri gosti setvi smo potrdili signifikantno največji pridelek soje v letu 2005 (3760 kg/ha), v primerjavi z letoma 2002 (3145 kg/ha) in 2003 (3239 kg/ha), ko sta bila pridelka signifikantno manjša. Kultivar Aldana (2110 kg/ha) je imel najmanjši pridelek tudi pri gosti setvi, medtem ko je bil v istih rastnih razmerah najbolj roden kultivar Tisa (5171 kg/ha). Glede na dolžino rastne dobe in velikost pridelka lahko za setev v osrednji Sloveniji priporočamo srednje pozne kultivarje Borostyan, Essor, Tarna, Major in Olna ter srednje zgodnji kultivar Nawiko. Kljub večji produktivnosti kultivarjev Tisa, Ika in Kador, je njihova pozna zrelost manj ustrezna pri strojnem spravilu na večjih zemljiščih. Le na podlagi poznavanja produktivnosti, dolžine rastne dobe in drugih gospodarsko pomembnih lastnosti kultivarjev soje pri izbranem medvrstnem razmiku, bodo lahko strokovnjaki svetovali pridelovalcem, tako, da bo pridelek zrnja velik in zanesljiv.
PDF
