Krešimir Filić war neben seinen Forschungen auch ein erfolgreicher Publizist. Er veröffentlichte seine Werke (Artikel, Studien, Essays, Darstellung anderen Zeitschriften, Rezensionen und originelle ...wissenschaftliche Werke) wie auch andere publizistische Formen in lokalen (Varaždiner) wie auch in zahlreichen Zeitschriften, Tageszeitungen, wissenschaftliche Periodiken und Büchern außerhalb Varaždin. Seine Publikationen und seine Forschungen erfassten eine breite Bandbreite von Themen. Er schrieb nicht nur über historische Bauten und verbliebene kunsthistorisch Artefakten von Varaždin, den Erlangungen des Stadtmuseums in Varaždin, dessen Leiter er langjährig war, sondern er schrieb auch über andere zahlreiche jetzige Gesellschaftseinrichtungen und – Institutionen, über Gesellschaften und Vereine wie auch über zahlreiche Erscheinungen. Er war Autor von Vorbemerkungen in Büchern zahlreicher Autoren. Durch verschiedene publizistische Formen erleuchtete er das Leben und Werk vieler Einzelpersonen, die von lokaler Bedeutung waren (in Varaždin), aber auch von bedeutsameren Personen, dessen Werke auch außerhalb Varaždin Anklang hatten. Auf diese Art hat er diese Werke der Öffentlichkeit näher gebracht. Wegen der Zahl und dem Inhalt seiner veröffentlichten Werke (in seiner Lebenszeit veröffentlichte er 191 Werke, nach seinem Tod wurden noch 7 Werke nachträglich veröffentlicht) kann man sorglos sagen, dass er mehr als ein erfolgreicher Fachautor war. Seine Werke bedeuteten und bedeuten noch immer gleichermaßen dem Fachpublikum und der Öffentlichkeit, bzw. Allen die sich für Museumstätigkeiten interessieren.
The aim of this article is to shed light on the situation of refugees (formally designated as asylum seekers) and undocumented migrant workers, who are among the most vulnerable inhabitants of ...Europe. Both groups face the threat of detention and deportation. The normative framework, which consists of legal standards and residential institutions, will be critically examined. Despite international standards for respecting the human rights of refugees and undocumented workers, policies of detention and deportation and the mass rejection of asylum claims leave little hope for the empowerment, autonomy and social inclusion of these persons. Instead of a straight-forward argument for closing down all detention centres and putting an end to forcible deportations, the article investigates small scale structural possibilities for inclusive - non-selective - responses to these non-citizens.
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
...mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Slovenija gosti Generalno skupščino združenja Evropskih varuhov človekovih pravic. V Cankarjevem domu se je zbralo kar 60 članov združenja iz kar 18 evropskih držav. Evropski institut ombudsmanov je neodvisno združenje s sedežem v Innsbrucku v Avstriji, trenutno pa ima 89 članov, od tega 49 institucij in 40 posameznikov. Udeleženci srečanja so na dopoldanskem delovnem posvetu obravnavali temo »Beg iz proračuna, beg iz nadzora«, govorili pa so tudi o težavah pr svojem delu. Izjave Jacob Söderman, ombudsman Evropske unije, Branka Raaguz, ombudsmanka BIH, Claes Eklundh, švedski ombudsman, ki ima v Evropi najdaljšo tradicijo. Skupinska slika.- Information:- Ljubljana: The meeting of ombudspersons from Europe: ombudspersons in Cankarjev dom (Cultural and congress centre in Ljubljana).- Original language summary:
Ljubljana: srečanje ombudsmanov Evrope; varuhi človekovih pravic v Cankarjevem domu.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:
Izjava Ramadan Murmullaku, glavni urednik Lirije. »Lirija« v albanščini pomeni »svoboda«.- Information:- ...Ljubljana: Lirija, the first newspaper for human rights in Slovenia.- Original language summary:
Ljubljana: prvi časopis za človekove pravice v Sloveniji, Lirija.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
...mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Nova revija, sprva literarna publikacija, okrog katere se je zbrala literarna elita, ki je s kritično mislijo in konkretnimi predlogi pomembno sooblikovala demokratične premike in slovensko osamosvojitev. Pobudo za ustanovitev so podpisali Niko Grafenauer, Dimitrij Rupel, Tine Hribar, Svetlana Makarovič, Andrej Inkret in Boris A. Novak, pozneje pa jo je podprlo še 60 intelektualcev.
Ljubljana: 25-ta obletnica Nove revije; 57- ta številka, izjava Ciril Ribičič (1987), številka 95; izjave: dr. Tine Hribar, prvi urednik, dr. Ciril Ribičič, dr. Dimitrij Rupel, nekdanji urednik, dr. Jože Pučnik, član uredniškega odbora, Jože Snoj, nekdanji urednik, Drago Jančar, sodelavec Nove revije.
Pogovor v studiu, gost Niko Grafenauer, glavni urednik Nove revije.- Information:- 25 years have passed from the first initiative to establish Nova revija, a literary publication with an important impact on the democratic developmental process and Slovenia's independence.- Original language summary:
25 let mineva od pobude za ustanovitev Nove revije, literarne publikacije, ki je pomembno vplivala na demokratične premike in osamosvojitev Slovenije.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
...mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
V Sloveniji sta na tridnevnem obisku izvedenca Sveta Evrope za človekove pravice. Ugotovila naj bi ali naša zakonodaja ustreza merilom Sveta Evrope, njuno priporočilo pa bi Slovenijo še bolj približalo članstvu v tej ustanovi. Pogovori z Vitomirjem Puklom in Leom Kreftom.- Information:- Ljubljana: Visitation of the Council of Europe Delegation. Discussions about human rights and the approaching membership at the Council of Europe.- Original language summary:
Ljubljana: obisk delegacije Sveta Evrope; pogovori o človekovih pravicah in približevanju Svetu Evrope.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:
Popoldne je v Ljubljano pripeljal evropski mladinski vlak razumevanja in strpnosti. Skupaj šest vlakov potuje ...proti Strasbourgu, ki bo prihodnji teden v znamenju boja proti rasizmu, ksenofobiji, antisemitizmu, nestrpnosti. Akcija je glavna prireditev v letu, ki ga je Svet Evrope razglasil za leto strpnosti. Ljubljana: vlak razumevanja in strpnosti, mladina na ljubljanski železniški postaji, Mateja Demšič, animatorka, železniška postaja, Teofano Marselu, Grčija, begunski center na Viču, lutkovna prireditev.- Information:- The European train for understanding and tolerance and against xenophobia, Anti-Semitism and intolerance.- Original language summary:
Evropski vlak za razumevanje in strpnost ter proti rasizmu, ksenofobiji, antisemitizmu in nestrpnosti.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:
Pred dobro uro se je v Cankarjevem domu končalo srečanje sodelavcev Nove revije, ki zaokrožuje 10 let ...kulturnega in političnega delovanja v slovenskem, pa tudi v jugoslovanskem prostoru. Svoje delovanje so izkristalizirali v znani 57. številki, ki je prinesla prispevke k slovenskemu nacionalnemu programu. Nocojšnje srečanje pa je bilo posvečeno samostojni Sloveniji, o čemer so sodelavci Nove revije pisali že v 95. številki.- Information:- Ljubljana: The Nova revija magazine and an independent Slovenia. Statements by Igor Omerza, Mišo Jezernik and Dr. Dimitrij Rupel, Slovene Minister for External Affairs.- Original language summary:
Ljubljana: Nova revija in samostojna Slovenija; izjave Igor Omerza, Mišo Jezernik in zunanji minister RS dr. Dimitrij Rupel.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:
Konvencija o pravicah otrok - akt in izjava: dr. Danilo TURK - Pravna fakulteta v Ljubljani, manjši otroci s ...starši, večji otroci na cesti, mladina.- Information:- A convention of Children’s Rights – a document and a declaration. In 1989, world and Slovenian leaders decided that children needed a special convention devoted exclusively to them; they require special care and protection.- Original language summary:
Leta 1989 so svetovni, kot slovenski voditelji sklenili, da otroci potrebujejo posebno konvencijo namenjeno izključno njim, saj potrebujejo posebno skrb in zaščito.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
PDF