Način pisanja dvostrukih prezimena sa spojnicom ili bez nje ovisi o izboru nositelja toga prezimena pa je taj lik ujedno i nadređen pravopisnim pravilima. U radu se stoga propituju pravopisna pravila ...o pisanju dvostrukih prezimena muških i ženskih osoba, a u vezi s tim i (ne)mogućnost njihove sklonidbe. Zaključuje se da s morfološkoga gledišta spojnica nije potrebna u dvostrukim prezimenima ni muških ni ženskih osoba: u prezimenima muških osoba pisanje spojnice onemogućuje sklonidbu prve sastavnice prezimena, u prezimenima ženskih osoba spojnica je zalihosna jer se ona ne sklanjaju, dok u prezimenima ženskih osoba u kojima prva sastavnica ili obje završavaju na -a pisanje spojnice ukida mogućnost sklonidbe. Težnja izostavljanju spojnice u dvostrukim prezimenima potvrđuje se istraživanjem uporabe dvostrukih prezimena ženskih osoba u dnevnim novinama.
U radu ćemo sagledavanjem mogućih restandardizacijskih aspekata razmatrati odnos između standardizacijskih i restandardizacijskih procesa te pokušati propitati koliko je opravdano relativno minorne ...izmjene u pisanome hrvatskome jeziku poimati kao kodifikacijski relevantnu restandardizaciju. S obzirom na to da su restandardizacijski momenti utemeljeni dijelom na rješenjima koja su postojala u starijim raz dobljima standardnog jezika, zaključuje se da ih uvjetno možemo zvati i retrostandardizacijskima.
In this paper we shall observe the relation between processes of standardization and restandardization by analysing aspects of re-standardization, and endeavour to inquire on how justified it is to consider the relatively minor changes in the written Croatian language as re-standardization in the relevant sense of codification.
Since some orthographic changes were partly based on solutions from the periods of standard language, we may conclude that in those cases it is conditionally possible to refer to retro-standardization interventions.
Prevzemanje imenskih prvin iz latinsko-grškega sveta je bilo v slovenski pravopisni tradiciji obravnavano ekskluzivistično, pospremljeno s pogosto nasprotujočimi si napotili splošnim jezikovnim ...uporabnikom, ki so izhajali iz različnih oblik socialnega razlikovanja v družbi, medtem ko je bil občnoimenski fond razmeroma hitro fonetično podomačen. Izjemo predstavljajo posamezni izrazi, ki so v jezikovni skupnosti obravnavani kot prestižni, tj. izobraženski, in jih ohranjamo v citatnih oblikah. Sodobni knjižnojezikovni standard je prav zaradi omenjenih dejavnikov na področju kodifikacije latinsko-grške leksike in imen neenoten. V prispevku bodo predstavljena dosedanja načela slovenjenja ob izbrani skupini besedja ter izkušnje, ki nas bodo spremljale v prihodnje.
Mandićev pravopisni priručnik Uputjene k' slavonskomu Pravopisanju za Potrebu narodnieh Ucsionicah u Kraljestvu Slavonie – Anleitung zur slawoniʃchen Rechtʃchreibung zum Gebrauche der Nationalʃchulen ...in dem Konigreiche Slawonien (Ofen, 1779.) jedini je objelodanjeni dopreporodni pravopis za narodne škole u Kraljevini Slavoniji. U ovom se radu grafijska, pravopisna i jezična rješenja u navedenom priručniku uspoređuju s rješenjima u slavonskih gramatičara 18. stoljeća – Blaža Tadijanovića (Svashta pomalo illiti kratko sloxenje imenah i ricsih u ilirski illi njemacski jezik, 1761.), Matije Antuna Relkovića (Nova slavonska i nimacska gramtika – Neue slavonische und deutsche Grammatik, 1767.) i Marijana Lanosovića (Neue Einleitung zur slawonischen Sprache, 1778.) kako bi se utvrdilo u kojoj mjeri Mandić nastavlja rad svojih prethodnika.
This paper considers the extent and the manner to which orthography books as normative handbooks indicate the written characteristics of functional styles as usable subsystems. Considering the nature ...of orthographic formulations (orthographic patterns and rules), we have tried to problematize assertive determination of orthography as types of texts (genres). In terms of orthograpic formulations, we strive to show the position of functional styles, i.e. their specific elements in orthography handbooks.
The paper traces the influence of the Norwegian spelling reform launched in 1907 on the Norwegian written language in the US. The Norwegian immigrant community in America published a number of ...newspapers in their native language and the immigrant press became a significant part of the immigrants’ life in their new homeland. The changes and the development of their press reflect the gradual integration of Norwegians into American society in various areas. The research focuses on the linguistic level. For the purposes of the present paper, the newspaper Decorah-Posten (issues from the period 1935 — 1945) was chosen as the primary source material. Orthographic and grammatical usage in the Norwegian-American press is contrasted with the spelling codified in the 1907 spelling reform.
Prva in druga izdaja SSKJ Krek, Simon
Slovenscina 2.0,
12/2014, Letnik:
2, Številka:
2
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
V prispevku obravnavamo razlike med prvo in drugo izdajo Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Analiza obsega dva ločena postopka: detajlno primerjavo celotnega geslovnika obeh slovarjev in analizo ...2.500 geselskih člankov iz obeh slovarjev, po sto iz vsake črke. Analiza kaže, da je v drugi izdaji SSKJ vsebovan poseg v pravopisno in pravorečno podobo slovenščine brez razvidnega mandata za ta poseg, da so spremembe naključne in nekonsistentne, pri čemer je poleg razrušenja konsistentnega slovarskega opisa iz prve izdaje vprašljiv predvsem poseg v slovnični opis slovenskega jezika, vsebovan v drugi izdaji, in da zaradi redakcijske odločitve, da se popolnoma zabriše možnost razločevanja, ali slovarski podatki izhajajo iz prve izdaje ali iz Slovarja novejšega besedja slovenskega jezika, druga izdaja prinaša strokovno vprašljiv slovarski opis sodobnega slovenskega jezika. S strokovnega, leksikografskega stališča bi bilo primerneje, če bi prva izdaja ostala nespremenjena, s Slovarjem novejšega besedja slovenskega jezika kot svojo ločeno publikacijo. Poleg tega druga izdaja ni prosto dostopna na spletu, nobena od izdaj pa ni prosto dostopna kot slovarska baza v računalniško procesljivem formatu.
PDF
