Prešernu naj bi se v šoli v Ribnici (1800–1812) zgodilo nekaj, kar ga je zaznamovalo za celo življenje. Prispevek najobširneje doslej predstavi vire za razlage »Prešernovega ribniškega doživljaja« ...ter njihove interpretacije v Prešernovih strokovno-znanstvenih in leposlovnih biografijah. Po njihovem pregledu avtor predlaga še svoj odgovor na vprašanje, kaj travmatičnega se je Prešernu v Ribnici zgodilo.
Restoration censorship forced European Romantic literature to retreat from society and politics into subjective intimacy, fantasy, mythology, history, and exotic places. In addition to conforming to ...restrictions, however, censorship also led writers to evade its control (pseudonyms, publication abroad, allusive style) and, more rarely, to overt or covert rebellion (petitions, satire, etc.). An example of this is the German sonnets written by the Slovenian romanticist France Prešeren in the mid-1830s as a poetic response to the public controversy over the cultural strategies of national revival (the so-called Slovenian ABC war) and the behind-the-scenes struggles over the censorship of the poetry almanac
Krajnska čbelica
(Carniolan Bee). With their illocutionary force, Prešeren’s sonnets are directed against prominent collaborators of censorship and the centers of ecclesiastical and secular power that wanted to keep the embrionic Slovenian literary field under their control. These poems move between satirical irony and sentiment, between the fictional suspension of dominant positions in the field and the search for sympathy for the depressing lack of consecration. The satire against the censors of his elegy dedicated to Matija Čop stands out with its acrostic and the affect of rage.
Razprava obravnava dobro znano zgodbo o Prešernovi poeziji in Šenoovi avtobiografski noveli Karamfil sa pjesnikova groba (1878), a vanjo vstopa z nove perspektive. Po eni strani zasleduje ...transformacijo gorske krajine v mitski kraj slovenstva, ki je potekala v starejši slovenski poeziji, hkrati pa Šenoovo nacionalno »spreobrnitev« obravnava v širšem kontekstu evropskega kulturnega nacionalizma in komemorativnih kultov pesnikov.
Osrednji slovenski literarni časopis je izhajal mesečno. Po prenehanju izhajanja Stritarjevega časnika Zvona, so Josip Jurčič, Fran Levec, Janko Kersnik in Ivan Tavčar ustanovili literarno ...svobodomiselno revijo, sprva kot glasilo realistov. Poleg leposlovja, je vseboval tudi umetniško kritiko ter razprave in eseje o umetnostih. Sprva je bil bolj znanstveno usmerjen (Leposlovni in znanstveni list), kasneje se je omejil še na humanistiko (Mesečnik za književnost in prosveto), od 1931 (Slovenska revija) je objavljal tudi prispevke o aktualnih družbenih vprašanjih. V Ljubljanskem zvonu so objavljali pomembnejši slovenski pesniki in pisatelji: Anton Aškerc, Simon Gregorčič, Janko Kersnik, Ivan Tavčar, Janez Trdina, Oton Župančič, Ivan Cankar, Vladimir Bartol… Avtorji, ki so pisali o znanosti so bili: Fran levstik, Josip Apih, Ivan Šubic…
Objavljeno je Prešernovo pismo neznanemu naslovljencu v nemščini. S komentarjem F. Levca o J. Prešernu (1777-1837), F.K. Prešernu (1771-1841) in L. Pokljukarju. Upoštevaj popravek na ovitku št. 6
Osrednji slovenski literarni časopis je izhajal mesečno. Po prenehanju izhajanja Stritarjevega časnika Zvona, so Josip Jurčič, Fran Levec, Janko Kersnik in Ivan Tavčar ustanovili literarno ...svobodomiselno revijo, sprva kot glasilo realistov. Poleg leposlovja, je vseboval tudi umetniško kritiko ter razprave in eseje o umetnostih. Sprva je bil bolj znanstveno usmerjen (Leposlovni in znanstveni list), kasneje se je omejil še na humanistiko (Mesečnik za književnost in prosveto), od 1931 (Slovenska revija) je objavljal tudi prispevke o aktualnih družbenih vprašanjih. V Ljubljanskem zvonu so objavljali pomembnejši slovenski pesniki in pisatelji: Anton Aškerc, Simon Gregorčič, Janko Kersnik, Ivan Tavčar, Janez Trdina, Oton Župančič, Ivan Cankar, Vladimir Bartol… Avtorji, ki so pisali o znanosti so bili: Fran levstik, Josip Apih, Ivan Šubic…
Osrednji slovenski literarni časopis je izhajal mesečno. Po prenehanju izhajanja Stritarjevega časnika Zvona, so Josip Jurčič, Fran Levec, Janko Kersnik in Ivan Tavčar ustanovili literarno ...svobodomiselno revijo, sprva kot glasilo realistov. Poleg leposlovja, je vseboval tudi umetniško kritiko ter razprave in eseje o umetnostih. Sprva je bil bolj znanstveno usmerjen (Leposlovni in znanstveni list), kasneje se je omejil še na humanistiko (Mesečnik za književnost in prosveto), od 1931 (Slovenska revija) je objavljal tudi prispevke o aktualnih družbenih vprašanjih. V Ljubljanskem zvonu so objavljali pomembnejši slovenski pesniki in pisatelji: Anton Aškerc, Simon Gregorčič, Janko Kersnik, Ivan Tavčar, Janez Trdina, Oton Župančič, Ivan Cankar, Vladimir Bartol… Avtorji, ki so pisali o znanosti so bili: Fran levstik, Josip Apih, Ivan Šubic…
