Beležka o dovoljenju J. Borghiju za prevod De Amicisovega dela Srce v slovenščino. Gl. tudi: F. Levec Listnica. - 1887, ovitek št. 11, - kjer odgovarja A. B.-ju iz Lj. o isti stvari
Prevajajo L. Prunk, J. Vidmar, A. Sovr`e, P. Karlin, S. Vurnik, M. Hribar, V. Mol`e in J. Glonar; tudi beležka o prevodu črtice M. Kmet Bosna v češčino
Odgovor na članek A. Kopitarja: Dva prevoda. Skromen prispevek k antologiji francoskih pesnikov (Čas, 1917, 226—30); o svojem prevodu E. Verhaernovih Gorečih kop (LZ 1917, 214—15)
Pričujoči članek se ukvarja s prevajanjem lastnih imen iz francoščine v slovenščino; natančneje, s prevodi publicističnih poimenovanj francoskih političnih institucij v slovenščino. Najprej ...predstavimo lastna imena v slovenščini in francoščini ter relevantne razlike pri njihovem zapisovanju v obeh jezikih; nato pa omenimo še nekatere prevajalske strategije. Sledi korpusna analiza v dveh delih. Najprej smo analizirali publicistični podkorpus vzporednega korpusa FraSloK in nato še slovenski korpus Gigafida, kjer smo analizirali članke dveh slovenskih časopisov Delo in Dnevnik. Pri analizi smo se osredotočili na strategije, ki so jih pri prevajanju uporabili prevajalci. Poimenovanja v obeh slovenskih časopisih se med seboj razlikujejo in so odvisna od pričakovanega ciljnega občinstva. Pri poimenovanjih v prevedenih člankih smo pričakovali pogosto uporabo transference, vendar so ta pogosto prevedena v slovenščino ali pa opremljena z razlago, ki je v pomoč bralcem. Rezultati analize potrjujejo, da prav ciljno občinstvo in kontekst odločata o izbiri prevajalske strategije ter kažejo na prevajalčevo težnjo po dodatni razlagi pojmov.
PDF