V prispevku etimološko razčlenjujemo romanske leksikalne izposojenke v dveh šavrinskih besedilih, ki smo jih zapisali v Novi vasi nad Dragonjo in Padni, in sicer med dialektološkimi terenskimi ...raziskavami, v okviru katerih smo poleg besedišča zapisovali tudi pregovore, pesmi in pripovedi v narečju. V slovenski Istri domačini govorijo poleg šavrinske različice istrskega narečja tudi rižansko podnarečje, oba različka sta prisotna le v zaledju slovenskih obalnih mest. Romanizmi v istrskoslovenskem narečju so posledica interference z istrskobeneškim narečjem (v novejšem času tudi s standardno italijanščino), saj je bilo romansko (obmorsko) narečje do nedavnega glavni istrski sporazumevalni jezik.
V prispevku je predstavljen pilotni projekt digitalizacije slovarjev prevzetih besed, ki vključuje tudi slovarski del monografije Slovenische Lehnwörter im Deutschen avtorice Hildegard ...Striedter-Temps. Opisane so značilnosti tiskanega slovarskega dela monografije. Slovar ima specifično sestavo, in sicer gre za kompilacijo sekundarnih virov, navedenih in organiziranih v slovarskih člankih, avtoričin prispevek pa je predvsem v komentiranju jezikovnih podatkov in v popravkih napačnih etimoloških in drugih razlag ter navedb določenih avtorjev. Na kratko je opisano tudi tehnično ozadje digitalizacije portala z ročno delno digitalizacijo seznama besed navedenega slovarja.
V današnjem času zaradi globalizacije občutimo velik pritisk besed, ki prihajajo v slovenščino iz tujih jezikov, predvsem iz angleščine. Že prej si je morala slovenščina ustvariti svoj prostor med ...jeziki z veliko več govorci. Danes se ob hitrem razvoju tehnologije in nastajanju novih ved pojavljajo novi globalni izrazi, za katere težko najdemo domače ustreznice, preden se uveljavijo tuje besede. Mnogi odrasli ne dohajajo hitrega širjenja informacij in ne razumejo najbolje novega besedišča, ki se uveljavlja na spletnih straneh in družbenih omrežjih. Razumejo kontekst, v katerem se izraz pojavi, vendar ne poznajo njegovega natančnega pomena. V skrbi za svoj jezik bi se morali kljub močnim pritiskom globalizacije več izražati s slovenskimi izrazi, ki so Slovencem še vedno najbolj razumljivi.
The paper represents the main part of an extensive research into Slovene words borrowed from Latin. Although limited to Latin loan-words occurring in the spoken language of the younger generation, ...the research has revealed the general tendencies of adopting Latin linguistic elements into Slovene. At the primary level, the nouns used as research material are divided on the basis of their gender in Slovene. These groups are further subdivided by the gender of the original Latin nouns, and by their Latin suffixes as rendered in Slovene. A notable observation is that all neuter Latin nouns in the singular change their gender to masculine when borrowed into Slovene, whereas the other nouns retain theirs with equal consistency. The majority of examples addressed in this study attest to the considerable linguistic ability of borrowers from Latin into Slovene, so that the rare loan-words which defy expectations come as a surprise. Most of them are feminine nouns with the Latin suffixes -ntia, -io and -tas. The research into the abovementioned noun groups reveals that the process of borrowing linguistic elements from Latin into Slovene did not occur in isolation. On the contrary, it was influenced by several European languages, notably by French and German.
PDF
