Johann Gabriel Seidl je v času, ko je prebival v Celju, vzljubil in raziskoval celotno Štajersko vključno z njenim južnim slovenskim delom. Opisoval je navade in običaje Slovencev, ki jih je tako ...tudi poimenoval ter zbiral ljudske pripovedke in pesmi z našega območja, ki jih je objavil v pesniški zbirki Almer, posthumno pa je na podlagi rokopisov izšla tudi zbirka štajerskih pripovedk z naslovom Sagen und Geschichten aus Steiermark.
Izročilo govori o stiku navadnih ljudi z bajnimi bitji, z nezemeljskim, ki se zopet odvija prek jame, ki velja v tradicijski kulturi za posrednika z onostranstvom. Po izročilu o obeh jamah, tako ...Cikovi kot Fukovi, si fanta, ki sta vsak po svoje doživela stik z »nadnaravnim«, nista nikoli več opomogla od izkušnje.Skulptura: “Kamniti krog. Prostor v prostoru. Sedem pokončnih kamnitih kosov orisuje, zamejuje posvečen prostor pred Fukovo jamo. Krog kot simbol neskončnosti. Začetek in konec se izmenjujeta, ni začetka in konca. Sedem monolitov, sedem pokončnih kosov kamna postavljenih v krog.Kamniti kosi, naravno lomljena površina kot tista prava oblika in koža kamna in brušena površina, kot prikrita, skrita koža oblike v kamnu….oblike ki hoče zapeljati, oblike ki nagovarja, vzbudi željo, da se je dotaknemo, božamo z roko, pogledom. Zapeljive oblike, ki jih ne moremo zaobjeti z enim pogledom, oblike, ki se prikazujejo in izginjajo, oblike, ki vzbudijo hrepenenje. Ni začetka in konca, je le ples življenja. V zapeljivi krog življenja je vstopil Tonček.” (Mitski 2020, 54)Skulpturo Krog je izdelal akademski kipar Damjan Švara.
“Gre za eno najbolj enigmatičnih mest na Rodiškem. Kobilja glava leži prav na tromeji med katastrskimi občinami Rodik, Podgrad in Dane. Za to, zakaj se tako imenuje, je več razlag. Ena od njih je, da ...naj bi se tam na pašniku pasla kobila, ki jo je pojedel volk in je ostala le lobanja. Druga je, da naj bi bila konjska lobanja nataknjena na kol in so okoli nje plesale štrige, čarovnice ali na kresno noč ženske s konjsko masko na glavi. V izročilu, ki je predstavljeno v okviru Mitskega parka, čarovnice razstrgajo vedamca, človeka z nadnaravnimi lastnostmi, ker se je želel polastiti zaklada. Ta naj bi bil zakopan pod kamnom, mejnikom. Na ledini Kobilja glava je v resnici tuj kos kamna, tu so tla namreč flišnata, kamen pa je apnenčast.” (Leskovec, 2020)Skulptura: “Četrti kip, ki sem ga izdelovala, je drugi kip z upodovljenima dvema rokama, ki draperijo vlečeta navzdol. Je drugi kip v nizu, postavljen za konjsko lobanjo. /…/Skice, ki sem jih naredila, sem preslikala na površino in začela izdelvoati geometrično shemo oblike roke. Kot prej sem osnovne oblike rok oblikovala s kotno brusilko z diamantnim diskom. Kjer mi ni uspelo odrezati kosa, sem ga odbila z odbijačem in macolico. Organsko obliko sem izdelala s pnevmatsko pištolo in orodji za klesanje (špica, zobato dleto, različnimi ravnimi dleti in zaobljenimi dleti). Somentorica Špela Šedivy je za konec odrezala še spodnjo ravno, naležno ploskev.” (Leskovec, 2020)Oblikovalka kamnitih skulptur za projekt je Špela Šedivy, soavtorici skulptur Kobilja glava, Roke čarovnic in Zaklad sta Sibila Leskovec in Iva Vita Hostnik. Lobanjo je izdelala Iva Vita Hostnik, roke Sibila Leskovec, zaklad pa Špela Šedivy.Skulpture se nahajajo na lokaciji Kobilja glava, ob cesti za Artviže.
“V rodiškem izročilu velja Globoka jama ali Jama v Borštu, podobno kot Cikova, za mesto prehoda na drugi svet. Kot slišimo v pripovedi, naj bi tu živel škrat ali zmaj, h kateremu naj bi se ženske ...zatekale s svojimi težavami. Če je bilo mogoče, jim je škrat pomagal z nasvetom, v nasprotnem primeru pa jih je povabil k njemu v jamo in jih nato »ponesel v nebesa«, z drugimi besedami ženske so naredile samomor v jami.” (Mitski 2020, 24)Skulptura: “Ozek, pokončen kos apnenca je oblikovan v odžagano hrastovo deblo z vejo. Na vejo je obešena ruta. Odžagano deblo simbolizira konec življenja, ruta pa namiguje na to, da je na tem mestu nekdo bil, nekaj pustil … Mehkoba obešene rute je v nasprotju z grobim »lubjem« na površini »debla«. Oboje skupaj je prikrita, a močna interpretacija izročila o samomorih žensk v Globoki jami.” (Mitski 2020, 55)Oblikovalka kamnitih skulptur za projekt je Špela Šedivy, soavtorica pri skulpturi Drevo z ruto je Marija Romih.