Vzdevki oz. uporabniška imena v računalniško posredovani komunikaciji so reprezentacija uporabnikov v spletu, zato predvidevamo, da se ti zelo potrudijo in jih oblikujejo tako, da jih ta kar najbolje ...predstavljajo. Uporabniška imena so pogosto zelo inovativna in izkazujejo visoko stopnjo igranja z jezikom, na kar na eni strani vpliva dejstvo, da v obravnavanih tipih računalniško posredovane komunikacije ne sme biti uporabnikov z enakim uporabniškim imenom, na drugi strani pa želja posameznika, da bi bilo njegovo uporabniško ime kar se da inovativno in unikatno. Pri oblikovanju uporabniškega imena uporabniki svojo identiteto zakrivajo oz. razkrivajo na različne načine, in sicer glede na tip računalniško posredovane komunikacije, v katerem sodelujejo. Raziskava uporabniških imen v komentarjih novinarskih prispevkov in na Twitterju je pokazala, da uporabniki, ki komentirajo spletne novice, bolj težijo k zakrivanju identitete kot uporabniki Twitterja. Po drugi strani uporabniki Twitterja v uporabniškem imenu pogosteje razkrijejo svojo identiteto, in sicer tako, da v njem uporabijo ime in/ali priimek.
Prostorsko načrtovanje logističnih središč izhaja iz posebnih prostorskih in infrastrukturnih zahtev, ki jih pogojujeta obseg in želena pretočnost prometa. Prostorske in okoljske omejitve na ...običajnih pretovornih lokacijah silijo logistične dejavnosti v iskanje takšnih območij, ki omogočajo nemotene širitve in praktično neomejene prometne tokove. Posledica te težnje je suburbanizacija z vsemi prostorskimi in okoljskimi posledicami. Prispevek, v okviru zavedanja neponovljivosti posamezne lokacije, opozarja na pomen celovitosti in pravočasnosti prostorskega in okoljskega načrtovanja logističnih središč. V tem smislu se oblikovanje prostorskega koncepta, na jasnih prostorskih ciljih, transparentnih analitičnih izhodiščih in ustrezno prostorsko regulacijo, izkazuje kot zahteva prostorskega načrtovanja logističnih središč. Sočasno je, upoštevajoč zapletenost prostorskih ureditev, izpostavljen tudi pomen prostorske kohezije, ki se izraža kot prostorska identiteta, prostorska kakovost in prostorska učinkovitost.
Podzemno železnico mora imeti vsaka sodobna prestolnica. Gradnja podzemne železnice ni več prestiž, ampak nujnost, ki izvira iz pomembno spremenjenih oblik prevoza po vsem svetu. Ta članek povzema ...štiri študije o beograjski podzemni železnici in z njo povezanimi težavami. Prvo raziskavo je leta 1946 opravil znameniti srbski arhitekt Nikola Dobrović. To je bila prva raziskava, ki se je ukvarjala z vprašanjem podzemne železnice v Beogradu. Drugo raziskavo so naredili leta 1968. V njej so prvič podrobno preučili možnost gradnje podzemne železnice v mestu. Tretja in najobsežnejša raziskava je bila končana leta 1982. Vključevala je tudi podroben načrt za podzemno železnico. Mestna vlada je projekt uradno sprejela in potrdila. Četrti projekt, povezan s podzemno železnico, se ukvarja z mestno (lahko) železnico. Izvira iz odločitve, da Beograd ne potrebuje klasične podzemne železnice, zato so zanjo začeli iskati zamenjavo. Načrt za mestno železnico je del splošnega urbanističnega načrta za Beograd do leta 2021.
Decembra 2008 je bila končana raziskava, z naslovom Ukrepi za uresničevanje pravic invalidov do dostopa brez ovir, ki sta jo izvedla Urbanistični inštitut Republike Slovenije in Inštitut Republike ...Slovenije za socialno varstvo. Raziskavo sta sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije. Glavni namen raziskave je bila izvedba obsežne analize stanja invalidskega varstva v Sloveniji, analizirati dostopnost grajenega okolja, komunikacij in informacij ter ugotoviti, kako se izvajajo ukrepi, ki so bili na državni ravni sprejeti za zagotavljanje invalidom prostega gibanja in socialnega vključevanja. Osrednji del raziskave tvorita obsežni anketi, in sicer anketa invalidov posameznikov in anketa predstavnikov najpomembnejših invalidskih organizacij v Sloveniji. Glavna hipoteza pri izvajanju raziskave je bila, da je bilo do sedaj premalo narejenega za uresničevanje pravic invalidov, opredeljenih v različnih dokumentih. Hipotezo smo oblikovali na podlagi pregleda obstoječe literature ter zakonodaje in politik povezanih z invalidi. Rezultati empirične raziskave povsem potrjujejo pravilnost vodilne hipoteze. V prispevku predstavljamo rezultate obeh anket, povzemamo ključne ugotovitve, na koncu pa podajamo nekaj predlogov ukrepov za učinkovitejše uresničevanje pravic invalidov do dostopa brez ovir.
Prispevek je usmerjen k celovitemu sooblikovanju pogojev za tvorno izobraževanje o učinkovitih, konkretnih prispevkih k trajnostni razvojni usmeritvi, s poudarkom na grajenem okolju oziroma ...arhitekturi. Opredeljuje vlogo izobraževanja o grajenem okolju oziroma arhitekturi v konceptu trajnostnega razvoja; določa izhodišča za prilagajanje načinov posredovanja arhitekturnih vsebin ter opredeljuje izobraževalne vsebine in njihove predstavitve glede na razvojne sposobnosti ciljne publike. Predstavlja torej razmislek o opredmetenju pojma trajnostni prostorski razvoj za oceno osveščenosti otrok in mladostnikov o »trajnostnih arhitekturnih« temah ter tudi za ugotavljanje usposobljenost vzgojiteljev in učiteljev za posredovanje znanja s področja grajenega okolja v povezavi s trajnostnim razvojem. Konkretizacija pomeni izbor in vizualizacijo aktualnih konkretnih pojavov v prostoru za izbrano ciljno publiko – v prispevku so prikazani vzorčni primeri. Prispeva k razvoju »kulturne« dimenzije trajnosti prostorskega razvoja. Prizadevanja vodijo k razvoju sistema vseživljenjskega učenja o arhitekturi ter njenem vplivu na naš vsakdan in naš jutri.
Scenariji so orodje, ki se vse pogosteje uporablja na področju krajinskega in prostorskega načrtovanja, saj omogoča jasno predstavitev mogočega ali želenega prihodnjega stanja na določenem območju. ...Pri izdelavi scenarijev se uporablja različno razmerje intuicije in raziskovalnega dela. Prednost scenarija, ki je zasnovan na podlagi raziskovalnega dela in določene metode, je razviden postopek oziroma časovni potek sprememb ter ne samo začetno in končno stanje kot pri scenariju, ki je rezultat intuitivnega postopka. V članku podrobneje predstavljamo metodo markovskih verig in njeno uporabo za zasnovo scenarija, primerjamo uporabnost metode in njene rezultate z enostavnejšo metodo linearne ekstrapolacije ter na kratko predstavljamo ugotovitve iz izbranih primerov uporabe markovskih verig za prikaz prihodnjih prostorskih sprememb oziroma procesov.
V prispevku je na primeru vrtičkarstva v Ljubljani predstavljen vidik načrtovanja te samooskrbne dejavnosti pridelovanja vrtnin, ki večinoma stihijsko obstaja v vseh urbanih okoljih našega kulturnega ...okolja. Z vrtičkarstvom se ukvarja nekaj odstotkov prebivalcev slovenskega glavnega mesta, ki jim ta dejavnost bolj kot ekonomsko nujo pomeni rekreacijo in sprostitev, zadovoljenje potrebe po neposrednem stiku z naravo in možnost pridelave zdrave hrane. Značilno je, da se z njo večinoma ukvarjajo starejši ljudje, med katerimi jih je več visokošolsko izobraženih, kot bi bilo pričakovati. Večina jih je z razmerami za vrtičkarstvo zadovoljna. Mestna oblast je začela načrtno odstranjevati vrtičke na zanje neprimernih lokacijah, kot nadomestilo pa je pripravila predlog vrtičkarskih območij, ki naj bi bila urejena tako, da ne bi kazila okolja, in obenem primerno infrastrukturno opremljena. Primernost načrtovanih lokacij v osnutku izvedbenega prostorskega načrta Mestne občine Ljubljana smo ovrednotili glede na izpolnjevanje pomembnih izločitvenih meril in meril privlačnosti, ki smo jih določili na podlagi anketnih rezultatov, vključenih v podporo odločanju s pomočjo orodij GIS. Pri izvedbi bo treba zagotoviti dogovorno odločanje z vključevanjem zainteresirane javnosti ter vzpostavljanje dialoga med občino in vrtičkarji.
Prispevek obravnava odnos do kulturnih in naravnih kvalitet prostora pri populaciji, ki končuje osnovnošolsko izobraževanje. Prepoznavanje prostorskih vrednot lahko štejemo med tiste veščine ...aktivnega prebivalstva, ki so temeljne za premišljeno delovanje v bivalnem in funkcionalnem prostoru posameznika. Hkrati je za prostorske stroke koristen tudi vpogled v prostorski vrednostni sistem prihodnjih potencialnih investitorjev.
Predstavljeni so rezultati raziskave o pojmovanju kvalitet prostora vzorčne populacije (N=188) štirih osnovnih šol. V povezavi z drugimi raziskavami s tega področja ugotavljamo načelno prepoznavanje kvalitet prostora s strani mladostnikov, vendar hkrati tudi omejeno zmožnost prenosa tega védenja v njihovo lokalno bivalno okolje. Sklepamo lahko o njihovem slabem poznavanju vzročno-posledičnih razmerij pri posameznih procesih v naravnem in oblikovanem prostoru. Vzrok za pomanjkljivo uresničevanje trajnostnega vedenja mladostnikov na ravni lokalnega bivalnega prostora pripisujemo predvsem vplivom domačega socialnega okolja. Iz površinskega zavedanja kvalitet in ranljivosti prostora (grajenega in naravnega) lahko sklepamo tudi o pomanjkljivih in nekoherentnih učnih vsebinah v procesu splošnega izobraževanja. Rešitve vidimo v dopolnjevanju učnih metod in tehnik ter premišljeno zastavljenih učnih ciljih, ki bi jih povezali v bolj življenjsko in logično celoto.
V članku so na kratko prikazane možnosti za uporabo potresne izolacije iz elastomernih ležišč pri varstvu objektov arhitekturne dediščine. V prvem delu članka so za ponazoritev prikazani nekateri ...primeri uporabe izolacije v svetu ter analiza smernic za ohranjanje in upravljanje kulturne dediščine, ki jih podajajo nekatere listine in mednarodne resolucije o varovanju spomenikov ter jih je treba upoštevati pri projektiranju potresne izolacije kulturnega spomenika. V splošnem morajo posegi v objekte kulturne dediščine, s katerimi lahko povečamo potresno varnost, v čim manjši meri vplivati na lep videz in funkcionalnost objekta. V drugem delu članka so podane splošne zahteve za projektiranje elastomernih ležišč in nekoliko podrobnejša analiza posebnih zahtev, ki vplivajo na projektiranje izolacijskega sistema. Podrobneje je prikazana analiza vpliva vitkosti objekta na izbiro izolacije, ki preprečuje nastop nateznih napetosti v ležiščih oziroma prevrnitev izoliranega objekta. Konec članka prinaša prikaz izračunanih maksimalnih razmerij višine proti širini objekta, ki ga je ob upoštevanju nevarnosti prevrnitve še mogoče postaviti na izolatorje na tleh, ki so različne kvalitete. Maksimalna razmerja med višino in širino objekta so izračunana tudi za 5 skaliranih potresnih zapisov za potres leta 1998 v Posočju.