Javna participacija (ang. public participation) je ena od oblik sodelovanja oziroma udeleževanja javnosti v postopkih prostorskega načrtovanja, ki omogoča posameznikom in skupinam, da izrazijo svoja ...mnenja, dajejo pobude in aktivno sodelujejo v teh postopkih. Ker je javna participacija pogosto omejena le na dajanje pripomb na že pripravljene prostorske načrte, predvidevamo, da bi jo lahko izboljšali s pomočjo informacijskih tehnologij, in sicer z uporabo novih spletnih orodij. Ena takih novosti je splet 2.0 (ang. web 2.0), koncept, ki je bil prvič predstavljen v letu 2004 in je v svetovni splet prinesel veliko orodij, ki jih koristno uporabljajo socialna omrežja in različne spletne storitve kot participatorne storitve z velikim številom uporabnikov. V članku so analizirane možnosti za medsebojno interakcijo javne participacije in spleta 2.0. Predstavljene so zahteve javne participacije v postopkih prostorskega načrtovanja, osnovna orodja spleta 2.0 in njegove zmožnosti glede omogočanja participacije v procesih prostorskega načrtovanja. V prispevku je ugotovljeno, da so orodja spleta 2.0 zelo uporabna za vključevanje javnosti v procese prostorskega načrtovanja, vendar zahtevajo veliko predpriprav in dobro tehnično osnovo.
V prispevku predstavljamo sekundarna gospodarska središča v Ljubljani glede na stanje predloga prostorskega načrta Mestne občine Ljubljana iz leta 2008. V uvodu je pojasnjen izraz sekundarno ...gospodarsko središče, nato je predstavljena osnovna tipologija sekundarnih gospodarskih središč, ki temelji na zgodovinskem pristopu in pomeni inventarizacijo omenjenih središč v Ljubljani. Predstavljene so izbrane značilnosti teh središč, zlasti s poslovnega vidika. Podrobneje so predstavljeni struktura podjetij, čas njihove ustanovitve, lastništvo kapitala in velikost podjetij. V drugem sklopu se nato na podlagi analize predloga prostorskega načrta ugotavlja prihodnje spreminjanje sekundarnih gospodarskih središč, njihovo nastajanje in izginjanje. Na podlagi preprostih meril je nato kritično ovrednoten predlog prostorskega načrta Mestne občine Ljubljana, izpostavljenih pa je tudi šest najbolj kritičnih sekundarnih gospodarskih središč, ki pomembno odstopajo od postavljenih meril.
V članku je demografska problematika Slovenije predstavljena kot eden najpomembnejših dejavnikov prihodnjega razvoja Slovenije. Pri nas se še vedno ne zavedamo posledic preteklega demografskega ...razvoja, ki nas je pripeljal do sedanjega stanja. V Sloveniji se vse bolj podira razmerje med aktivnim in upokojenim prebivalstvom, v korist upokojenih. Ta proces se bo nadaljeval, kajti število upokojitev se bo povečevalo predvsem zaradi demografskih razlogov. Glede na sedanjo starostno sestavo prebivalstva Slovenije lahko v naslednjih trideset letih pričakujemo močno absolutno povečanje števila starejših prebivalcev in še hitrejšo rast njihovega deleža v vsem prebivalstvu. Zaradi daljšanja pričakovanega trajanja življenja se bo posredno še dodatno povečevalo število upokojenih prebivalcev. Demografsko pa pomeni večanje števila starejših prebivalcev tudi bistveno višje letno število umrlih in zato močan negativni naravni prirast. Ta bo še izrazitejši zaradi močnega znižanja števila rojstev v zadnjih tridesetih letih. Problem ni več samo nizka rodnost, ampak tudi prehajanje vse manj številčnih generacij žensk v rodno dobo.
Prostorsko načrtovanje logističnih središč izhaja iz posebnih prostorskih in infrastrukturnih zahtev, ki jih pogojujeta obseg in želena pretočnost prometa. Prostorske in okoljske omejitve na ...običajnih pretovornih lokacijah silijo logistične dejavnosti v iskanje takšnih območij, ki omogočajo nemotene širitve in praktično neomejene prometne tokove. Posledica te težnje je suburbanizacija z vsemi prostorskimi in okoljskimi posledicami. Prispevek, v okviru zavedanja neponovljivosti posamezne lokacije, opozarja na pomen celovitosti in pravočasnosti prostorskega in okoljskega načrtovanja logističnih središč. V tem smislu se oblikovanje prostorskega koncepta, na jasnih prostorskih ciljih, transparentnih analitičnih izhodiščih in ustrezno prostorsko regulacijo, izkazuje kot zahteva prostorskega načrtovanja logističnih središč. Sočasno je, upoštevajoč zapletenost prostorskih ureditev, izpostavljen tudi pomen prostorske kohezije, ki se izraža kot prostorska identiteta, prostorska kakovost in prostorska učinkovitost.
Prostorski vidiki razvoja kmetij Perpar, Anton; Kovačič, Matija
Dela (Univerza v Ljubljani. Oddelek za geografijo),
12/2006
25
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Kmetijstvo na podeželju danes ni ne edina in tudi ne več prevladujoča dejavnost. Neupoštevanje posebnosti kmetijstva povzroča predvsem naslednje težave: zmanjševanje obsega pridelovalnih zemljišč ...najboljše kakovosti, prostorsko utesnjevanje kmetij v naseljih ter ovirane prometne povezave med kmetijami in njihovi pridelovalnimi površinami. Številne kmetije so zaradi teh vzrokov kljub razvojnim ambicijam omejevane ali ovirane pri nadaljnjem razvoju. Kot posledice se v podeželskih naseljih pojavljajo socialne napetosti, izginja agrarna identiteta podeželskih naselij ter krajine, med mladimi pa je vse manj interesa za kmetovanje.
Arena urbanističnega znanja Ledvinkova-Simpson, Milena; Schmeidler, Karel
Urbani izziv,
2008, 20080101, 2008-01-01, Letnik:
19, Številka:
1
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
COST Action C20 – Urban Knowledge Arena je raziskovalni program evropskega programa znanstvenih in tehnoloških raziskav COST. Usklajujeta ga COST Office in Evropska znanstvena fundacija (ESF). ...Poglavitni cilj tega projekta, imenovanega Urban Knowledge Arena (Arena urbanističnega znanja), je raziskati in razviti evropsko prizorišče za mednarodno združitev znanja in izkušenj o zapletenih urbanističnih vprašanjih.
S projektom COST Domain Transport and Urban Development (Področje prevoza in urbanega razvoja COST) želijo sodelujoči razvijati dejavnosti znanstvenikov in strokovnjakov, ki se v mednarodni raziskovalni mreži ukvarjajo s prevoznimi sistemi in prevozno infrastrukturo, s prostorskim načrtovanjem, rabo in razvojem urbanih zemljišč, urbanističnim oblikovanjem, arhitekturo, oblikovanjem in z vprašanji gradbeništva. Projekt se posveča multi- in interdisciplinarnim pristopom, s katerimi bi rad zajel osnovne in aplikativne raziskovalne dejavnosti in njihove spremembe, ki so pomembne za oblikovanje politike in procesov odločanja. Velika pozornost je posvečena tudi dejavnostim, ki proučujejo nove raziskovalne potrebe in razvoj.
Prispevek izhaja iz teze, da je prostorsko načrtovanje odvisno od poznavanja potreb in značilnosti uporabnikov, in zato sta vključevanje uporabnikov v načrtovalsko prakso in sprejemanje odločitev o ...razvoju v prostoru pričakovani razvojni fazi. Teza je podprta z opisom značilnosti prejšnje načrtovalske prakse v razvitem svetu, primerjalni oris značilnosti prejšnje slovenske prakse pa je uporabljen za opis razmer, ki obvladujejo sodelovanje udeleženih v domači načrtovalski praksi. Sodelovanju kot načinu aktivnega vključevanja udeleženih v zgodnje faze načrtovanja in sprejemanja odločitev besedilo pripisuje pozitivne učinke in ga opredeli kot način dela in življenja v prihodnosti. Prispevek povezuje potrebe po znanju, ki jih čutijo prostorski načrtovalci, s pozivi k izobraževanju za trajnostni razvoj in predstavi nekatere pobude in možnosti za učenje o urejanju prostora v šoli.
Prispevek obravnava različne členitve prostora v prostorskem načrtovanju in jih povezuje z načrtovalnimi postopki. Naravne členitve prostora naj bi bile značilne za načrtovanje rabe naravnih virov, ...kar je bila vsebina krajinskega načrtovanja v njegovih zgodnjih začetkih. Arbitrarno določane prostorske enote, katerih najbolj znan predstavnik so rastrske prostorske informacijske enote, pomenijo premostitev dveh povsem različnih geometrij" prostora."
Garden-plot areas spontaneously developed and were distributed across the entire flat area of Ljubljana. Due to a new, more urban lifestyle and a policy change by the city authorities, the area of ...garden plots fell considerably at the end of the twentieth and the beginning of the twenty-first centuries. The most recent analysis of plot gardening in the City of Ljubljana, which surveyed 302 plot gardeners, showed that the overall infrastructure available in garden-plot areas is relatively poor. This activity is mainly practiced by older and lower-income people, most of whom live in apartment buildings. Due to pesticide residues and heavy metals in the soil and produce, as well as groundwater contamination, plot gardening poses a threat to public health and the environment. The 2008 Draft Ljubljana Zoning Implementation Plan foresees a reduction in the total area of plot-gardening areas by nearly half~however, even the planned community garden plots include some that do not meet the minimum location standards. Some garden-plot areas are problematic primarily because they are located close to major traffic routes. In the future, plot gardeners will have to be more systematically informed and educated about proper and safe use of fertilizers and pesticides.
Spremenjena zakonodaja s področja prostorskega načrtovanja v letu 2002 (Zakon o urejanju prostora – ZureP) je od kmetijskega in od vseh ostalih sektorjev v prostoru zahtevala smernice oziroma ...strokovne podlage za nadaljnje sektorsko usklajevanje v postopku priprave občinskega prostorskega načrta. V sklopu priprave prostorskega načrta za Mestno občino Koper so bile tako pripravljene strokovne podlage za kmetijstvo, temu pa je sledila še strategija razvoja kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti. V prispevku je predstavljen postopek priprave, ki smo ga pri tem uporabili.
PDF
