Vrtičkarstvo v Ljubljani Jamnik, Brigita; Smrekar, Aleš; Vrščaj, Borut
Geografija Slovenije,
2009
eBook
Odprti dostop
Garden-plot areas spontaneously developed and were distributed across the entire flat area of Ljubljana. Due to a new, more urban lifestyle and a policy change by the city authorities, the area of ...garden plots fell considerably at the end of the twentieth and the beginning of the twenty-first centuries. The most recent analysis of plot gardening in the City of Ljubljana, which surveyed 302 plot gardeners, showed that the overall infrastructure available in garden-plot areas is relatively poor. This activity is mainly practiced by older and lower-income people, most of whom live in apartment buildings. Due to pesticide residues and heavy metals in the soil and produce, as well as groundwater contamination, plot gardening poses a threat to public health and the environment. The 2008 Draft Ljubljana Zoning Implementation Plan foresees a reduction in the total area of plot-gardening areas by nearly half~however, even the planned community garden plots include some that do not meet the minimum location standards. Some garden-plot areas are problematic primarily because they are located close to major traffic routes. In the future, plot gardeners will have to be more systematically informed and educated about proper and safe use of fertilizers and pesticides.
Spremenjena zakonodaja s področja prostorskega načrtovanja v letu 2002 (Zakon o urejanju prostora – ZureP) je od kmetijskega in od vseh ostalih sektorjev v prostoru zahtevala smernice oziroma ...strokovne podlage za nadaljnje sektorsko usklajevanje v postopku priprave občinskega prostorskega načrta. V sklopu priprave prostorskega načrta za Mestno občino Koper so bile tako pripravljene strokovne podlage za kmetijstvo, temu pa je sledila še strategija razvoja kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti. V prispevku je predstavljen postopek priprave, ki smo ga pri tem uporabili.
V prispevku je kratek pregled dejstev, ki jih bo morala Slovenija vgraditi v svoj sistem prostorskega planiranja s polnopravnim članstvom v EU. Čeprav EU ni sprejela nobenih specifičnih direktiv o ...prostorskem planiranju, ostale direktive, kot so tiste o regionalnem planiranju ali kmetijstvu imajo posredne posledice na panogo. Najprej je predstavljen pregled evropskih institucij in organizacij s podrobnim prikazom organizacije, programov in pobud. V prispevku je tudi prikaz drugih evropskih organizacij, kot sta Svet Evrope in CEMAT ter profesionalnih združenj. V sklepu je seznam nalog, s katerimi se bo morala Slovenija soočiti, med ostalim tudi izobraževanjem profesionalnih prostorskih planerjev in njihove organiziranosti.
Prispevek obravnava problematiko načrtovanja podeželskega prostora, tako z vidika prejšnjih in sedanjih normativnih aktov kot zakonodaje in prakse v drugih državah. Še posebno so obdelane usmeritve ...Evropske unije podeželje in kmetijstvo, ki jih bo moralo upoštevati načrtovanje prostora. Na koncu so podane usmeritve za nastavitev metodologije načrtovanja in izvedbe ukrepov urejanja prostora na podeželju ob upoštevanju integralnega in sektorskega načrtovanja.
Otok pred Izolo Steinman, Franci; Gosar, Leon
Urbani izziv,
06/2002, Letnik:
13, Številka:
1
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Pomorska gradnja pred Izolo prinaša obogateno vrnitev prejšnjega stanja. Otok je umeščen tja, kjer ni pravnih režimov, ki jih uveljavljajo država ali lokalna skupnost. Pravni režimi, ki določajo ...uživanje vodnih pravic in omejitve (gospodarjenja, ravnanja, rabe), lahko omejujejo pravzaprav vse, zato mora biti njihova sinteza izhodišče za analizo skladnosti današnjih rab in za načrtovanje prihodnjih rab morja in obalnega območja. Na primer akvatoriji školjčišč, umeščenih brez zadostne analize stanja v Strunjanski zaliv, povzroča konflikte rab, nesprejemljivo omejevanje splošne rabe morja in nedovoljeno omejevanje sosednjih območjih. Opravljena analize pri otoku pred Izolo kaže, da tam takšnih posledic ni. Tam so predvidene le rabe v javnem interesu, saj se pri presoji sprejemljivosti najprej pretehtajo javni in nato skupinski interesi, morebitne posebne (npr. podjetniške) rabe pa dovolijo le, če ne omejujejo prej navedenih. To omogoča integralno gospodarjenje z obalnim območjem, ki upošteva funkcionalne povezave kopnega in morja.
V prispevku analiziramo vključenost prostorskega in okoljskega vidika v dokumente razvojnega načrtovanja, regionalne strukturne politike ter prostorskega in okoljskega načrtovanja na državni, ...regionalni in lokalni ravni. Predlagamo usmeritve za izpopolnitev sistema razvojnega načrtovanja ter za vključevanje prostorskega in okoljskega vidika v pripravo nove generacije regionalnih razvojnih programov. Predstavljamo tudi možnosti za povezovanje priprave regionalnih razvojnih programov in regionalnih zasnov prostorskega razvoja.
S prostorskimi podatki se danes posredno ali neposredno ukvarjajo država, lokalne skupnosti, podjetja, številne vladne in nevladne organizacije, društva in druge neformalne skupine. Javnost želi in ...mora biti obveščena, kaj se dogaja v prostoru, v katerem živi, kateri projekti in aktivnosti se dogajajo, in ob tem s svojim mnenjem in aktivnostmi vplivati na čim bolj kakovostno bivanje v prostoru. Informacije, povezane s prostorom in prostorskimi projekti, so razpršene. Tudi učinkovita izmenjava informacij med občinami in državnimi upravnimi organi se še ne izvaja. Prostorsko načrtovanje je multidisciplinarna dejavnost z veliko sodelujočimi področji in ravnmi. Za uspešno delovanje v prostorskem načrtovanju je treba zagotavljati učinkovito sodelovanje med vsemi nosilci urejanja prostora – med državo in lokalnimi skupnostmi, med posameznimi organi državne uprave ter med lokalnimi skupnostmi samimi. V procesu prostorskega načrtovanja je zato izredno pomembna izmenjava informacij, kar pa je mogoče le z dobrim sistemom za njihovo zbiranje in posredovanje.
Članek obravnava vprašanja o nosilni sposobnosti prostora za sprostitev in rekreacijo v obmestnih krajinah visokih naravnih ali kulturnih vrednot. Temelji na konceptu pristopov od spodaj navzgor, pri ...čemer uporablja metodo opazovanja in vedenjskih zemljevidov, ki temelji na drobnih kvalitativnih podatkih. Osredotoča se na zasnovo koncepta nosilne sposobnosti naravno vrednega obmocja za rabo in na ugotavljanje ocene nosilne sposobnosti takega območja za rabo. Izhajali smo iz Goličnik Marušic (2015), ki nakazuje smisel obravnave razvoja in načrtovanja zelene infrastrukture z vidika uporabnikovih potreb in navad ter s konceptom nosilne sposobnosti prostora za zasedbo vključili tudi varstveni vidik. Na podlagi izvedenih podatkov, pridobljenih z opazovanjem in kartiranjem vedenja, smo komentirali dejansko rabo, uporabnike z vidika starostnih skupin ter način zasedanja prostora, pogostost pojavljanja dejavnosti in načine zadrževanja v prostoru na primeru Jezera pri Podpeči, priljubljene izletniško-rekreacijske tocke na robu Ljubljanskega barja.
PDF
