V obdobju po osamosvojitvi Slovenije je v strokovni in poljudni publicistiki s področja prostorskega načrtovanja mogoče opaziti več instrumentalnih, marketinško motiviranih prepričevalnih dejavnosti. ...Medijsko močno podprti partikularizmi so problematični predvsem z vidika izključevanja oz. zmanjševanja vpliva vsebinskega, argumentativno- substancialnega javnega razpravljanja. Osnovni namen članka je prispevati k jasnejši razgrnitvi razmerij in procesov prostorskega načrtovanja v Ljubljani. Pri tem se opiramo na kvantitativno in kvalitativno analizo besedil ter z reprezentativnimi primeri o konkretnih aktualnih mestnih načrtih pokažemo prikrite vsebine, eksplicitne in implicitne ideološke konstrukcije, interesno pogojene partikularizme in strategije prikrivanja v strokovnih in poljudnih publikacijah, ki se ukvarjajo s prostorskimi temami.
Javne odprte površine v mestu so namenjene vsem uporabnikom, zato morajo biti vsem tudi dostopne in zanje oblikovane na način, ki ustreza njihovim funkcionalnim zahtevam in omogoča zadovoljevanje ...potreb po dejavnostih, ki potekajo v urbani krajini. Ne gre le za premagovanje arhitekturnih ovir s klančino ustreznega naklona in širine, gre za krajinsko oblikovanje javnih odprtih površin, načrtovanih po meri uporabnikov, ki se gibljejo s pripomočki na kolesih in se z ostalimi uporabniki zvezno gibljejo po skupnem prostoru. Da bi preverili stanje in ugotavljanje možnosti preoblikovanja, so bili v raziskavi leta 2004 izmerjeni nakloni, širine in druge dimenzije urbanih elementov na javnih odprtih površinah v Ljubljani, s pomočjo katerih je bila opravljena analiza današnjega stanja, ki se je izkazalo kot neustrezno. Rezultati meritev in analize javnih odprtih površin iz raziskave so pokazali nabor funkcionalnih kriterijev oblikovanja prostora, ob primerih pa so bili začrtani še oblikovalski kriteriji, ki jih je pri načrtovanju priporočljivo upoštevati. Kot aplikacija ugotovitev je na primeru podhoda Tivoli s smeri Puharjeve ulice predstavljen primer načina oblikovanja javnih odprtih površin, ki ustreza določenim in priporočenim načrtovalskim izhodiščem oblikovanja prostora brez arhitekturnih ovir.
Članek se na primeru zgornjega povodja reke Soče ukvarja s problematiko uporabe naravnih vrednot v turistične in rekreacijske namene. Predlagamo model ureditve rekreacijske rabe odseka reke Soče, ...izdelavo predloga formalnopravne ureditve upravljanja obravnavanega prostora in izdelavo režima upravljanja odseka reke Soče v rekreacijske namene, za kar smo izbrali najbolj obremenjeno območje povodja Soče v poletnih mesecih, to je devetkilometrski odsek Log Čezsoški–Trnovo ob Soči, in poskušali izdelati realen predlog trženja, predlog kontrole in predlog prostorske ureditve za zmanjšanje negativnih vplivov na okolje. Izbrana metodologija združuje znanje in prakse različnih strok, saj je treba tako kompleksno problematiko reševati v interdisciplinarni povezavi ekspertnih spoznanj. Naše glavno teoretsko izhodišče je bilo varstvo okolja, katerega cilj je varovati prostor kot vrednoto vsepovsod in v vseh njenih pojavnih oblikah. Namen varstva okolja je spodbujanje in usmerjanje takšnega družbenega razvoja, ki omogoča dolgoročne razmere za človekovo zdravje, počutje in kakovost njegovega življenja ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. Na izbranem območju lahko povežemo prostor z vsemi njegovimi sestavinami in značilnostmi, športno rekreacijo in turizem ter dosežemo kakovostno življenje avtohtonega prebivalstva, dobro počutje gostov, varovanje naravnega okolja, omogočanje gospodarskega razvoja, ustvarjanja delovnih mest in dohodka.
Ta članek naj bi prispeval k pojasnjevanju okoliščin in dejavnikov, ki vplivajo na inovativnost v načrtovanju in graditvi stanovanj in v urejanju prostora. Osredotoča se na vlogo Stanovanjskega ...sklada RS, ki pa je preveč zamejena, tako da sklad nima zakonskih podlag in sredstev, po nekaterih ocenah pa tudi ne ambicij, da bi uveljavljal svojo inovativno in razvojno vlogo. Njegova dejavnost se osredotoča na finančno-ekonomska vprašanja zagotavljanja neprofitnih stanovanj in stanovanj za trg. S programskega vidika paje v ospredju zanimanje za njegovo pravno-organizacijsko obliko in za njegovo preoblikovanje v samostojno gospodarsko družbo. Ob strani pa ostaja široko področje družbeno-prostorskih sprememb, razvojnih usmeritev in vrednot v kontekstu informacijske dobe (lizbonska strategija), ki terjajo inovativne sociološke, arhitekturne in urbanistične rešitve. Miselni vzorci, pravne norme in institucije pri nas zaostajajo za temi spremembami, tako da se stanovanje še naprej večinoma obravnava kot ločeni segment sam zase. Če naj bi »stanovanjski« skladi prevzemali naloge v novih razmerah, ki zahtevajo bolj celostno obravnavanje vsakdanjega življenjskega okolja ter reintegracijo bivanja, dela in rekreacije, potem že v zasnovi ne bodo mogli biti več le stanovanjski. Predstavljena je vrsta primerov inovativnih prizadevanj in njihovih zamejitev iz dosedanje prakse, obenem pa tudi zgledi in izkušnje v mednarodnem merilu.
V Evropi in drugod lahko opazimo številne poskuse hibridnega združevanja krajinskih elementov in grajene strukture ter različnih rab prostora v neločljivo celoto. Fizična in programska prepletenost ...krajinskih elementov in grajene strukture omogoča uporabnikom tega prostora različne dnevne rabe, kot so oddih in rekreacija ter doživljanje drugih prizorišč (kulturnih, izobraževalnih in socialnih), v pretežno s krajinskimi elementi urejenem javnem odprtem prostoru. Na podlagi opredeljenih družbenih sprememb in novih usmeritev v načrtovanju urbanih območij, analiz primerov sodobne arhitekturne in urbanistične prakse z vidika vključevanja krajinskih elementov v urbano strukturo so v prispevku opredeljeni pojav hibridnega javnega odprtega prostora krajinskih elementov in grajene strukture ter metodološka izhodišča za načrtovanje sodobnih oblik javnega odprtega prostora.
Počevši s predstavljanjem osobitosti ljudskog izražavanja riječima, odnosno jezikom, autor pokušava naglasiti funkciju metafore u jeziku općenito, a zatim to isto primjenjuje na jezik Starog zavjeta. ...Nakon što je izložio neke osobitosti semitskog načina razmišljanja i posebnosti povijesno-spasenjskoga značenja starozavjetnog jezika, autor se osvrće na kulturološku pozadinu Starog zavjeta kao konteksta u kojemu se stvaraju metafore. Jedan od posebnih, često zanemarenih konteksta Starog zavjeta je onaj igre i sporta. Biblijski čovjek dok pleše i igra se slavi Gospodina, ali također i trči i bori se za vjeru i s vjerom na životnom borilištu da bi se opravdao i postojano hodio u Zakonu Gospodnjem te izrazio vlastitu vjeru. Uz pomoć biblijskih navoda o navedenim temama, autor pokušava objasniti kako su ples i igra, ali i oskudan sportski jezik, u Starom zavjetu korišteni ne samo kao autentičan način izražavanja odnosa s Gospodinom, već i metafora koju biblijski autor razborito usvaja da bi opisao svoju vjeru.
Every page of the Scripture is amazing and surprising. Sometimes one can understand what the sacred author intended, sometimes not. This principle is easier to apply within the pages of the New Testament, something that does not happen with texts from the Old Testament. A main reason seems to be a large distance from the culture, grammar and concepts of the OT. In other words, the language of the OT is more difficult than the language of the NT. In this article, author tries to illuminate some particularities of the Old Testament language, presenting in first instance few elements of the common language. Later, the author underlines functions of the language, particularly one of its important element, a metaphor. According to the author, a metaphor is something that fills the missing gaps in the language and it has to be contextualized in social and religious ambient. Since a Semitic way of thought and salvifichistorical nuances of the Old Testament language are particular, the author turns his research toward the cultural background of the OT as the context in which the metaphors are shaped. Among various contexts in the Old Testament, the one reserves special attention, and is that one of the game and sport, mostly overlooked. While dances and plays, a biblical man celebrates the Lord, but he also runs and fights for/with faith in the arena of his life just to affirm that he firmly walks in Lords Law and thus expresses his faith. Supporting his research with biblical citations, the author tries to explain how the Old Testament writers (and believers) used sport language not only as an authentic way of faith expression but also as a metaphor to explain their faith.