V prvem delu so prikazani pomembnejši rezultati raziskav rimskodobne Ajdovščine (Fluvio Frigido; Castra) pred letom 2013. V drugem delu podajamo izsledke arheoloških izkopavanj iz let 2006−2007, ki ...so potekala zunaj obzidja, na južni in zahodni strani. Odkriti so bili temelji stavb iz srednjega in poznega cesarskega obdobja, plasti nasutij in odpad kovaške žlindre. Analiza drobnih najdb podpira domnevo o kontinuirani poselitvi Ajdovščine od sredine 1. st. n. št. do sredine ali celo druge polovice 5. st. V razpravo so ponujeni novi pogledi na vlogo in pomen Kastre v sklopu sistema zapor claustra Alpium Iuliarum in na zaključno fazo rimskodobne poselitve.
V članku so predstavljeni rezultati paleoekoloških multidisciplinarnih raziskav, s pomočjo katerih smo rekonstruirali nekdanje okoljske razmere in vpliv prazgodovinskih prebivalcev Ljubljane na ...takratno vegetacijo. Rezultati luminiscenčnega datiranja in pelodne analize kažejo, da je bila poznoeneolitska (pribl. 2500 cal. BC) naselbina na obrežju Ljubljanice na Špici postavljena neposredno na meljast sediment, ki se je odlagal med viškom zadnje poledenitve pred približno 20.000 leti. Poznoglacialni in zgodnje-/srednjeholocenski sediment, ki manjka, je verjetno odnesla voda, zato lahko rekonstruiramo le prazgodovinske okoljske razmere od sredine 3. tisočletja pr. n. št. naprej. Na podlagi rezultatov palinološke raziskave lahko sklepamo, da so v bližini arheološke naselbine na Špici uspevali mešani gozdovi, v katerih so prevladovali bukev, jelka, hrast in navadni gaber. Človekov vpliv je bil zmeren, zaznamo lahko šibke sledove poljedelskih aktivnosti. Po opustitvi naselbine na Špici sledovi človekovega vpliva na okolje postanejo intenzivnejši, še zlasti v železni dobi, ko naraste delež peloda rastlin, značilnih za (opuščena) polja in ruderalna tla (žita, metlikovke, pelin) ter pašnike (ozkolistni trpotec). Delež jelke, ki je občutljiva za pašo in požiganje gozda, upade. Večje izsekavanje bukovega gozda je datirano v zgodnjerimsko obdobje, najverjetneje v sredino 1. st. pr. n. št. (162 pr. n. št.–52 n. št.). Opisane spremembe vegetacije lahko povežemo s prazgodovinskimi in rimskodobnimi arheološkimi najdišči na Tribuni in Prulah, v neposredni bližini Špice.
Katalog in analiza zajemata 125 rimskih novcev, odkritih med zaščitnimi arheološkimi raziskovanji zunaj obzidja Castra v letih 2006 in 2007. Slika zastopanosti novcev posameznih obdobij ne odstopa od ...slike, ki jo ponujajo novčne najdbe, odkrite pred tem obdobjem na območju Castra. Novci iz 1., 2. in prve polovice 3. stoletja so zastopani z zgolj 1,6 %, večina novcev sodi v drugo polovico 4. stoletja. Struktura denarja v obtoku je podobna strukturi na najdiščih v severovzhodni Italiji. Odlično ohranjen Honorijev novec iz obdobja 408–423 kaže na normalen dotok denarja v denarni obtok in s tem posredno na aktivnosti v mestu vsaj še v prvih treh desetletjih 5. stoletja. S pomočjo novčnih najdb je sicer mogoče časovno podrobneje opredeliti le redke gradbene strukture, ki so jih zaobjele arheološke raziskave zahodno od obzidja, saj je bila večina novcev odkritih v ruševinskih plasteh.
Na prostoru med Alpami in Karpati, ki je v transportnem smislu notranje odlično povezan z reko Donavo in njenimi desnimi pritoki, hkrati pa s Sredozemljem povezan le z Donavo prek Črnega morja, je ...bilo v rimskem obdobju odprtih mnogo kamnolomov, od katerih jih je danes znanih in potrjenih razmeroma malo. Raziskave izdelkov iz kamna, odkritih v različnih delih tega območja, ki so pripadali številnim avtonomnim mestom in naseljem, so pokazale osnovni vzorec preskrbe mest z lokalnimi in regionalnimi viri, večfazno proizvodnjo izdelkov ter obstoj medprovincialne trgovine z marmornimi izdelki iz kamnoloma Gummern in travertinskimi izdelki iz kamnoloma Budakalász. Hkrati je bilo mogoče postaviti utemeljeno domnevo o tasoški (?) kiparski delavnici hadrijanskega časa, delujoči v oz. ob kamnolomu Gummern, ter nakazati rešitev starega vprašanja izvora t. i. noriško-panonske volute.
The book discusses the minor settlements that dotted the territory of present-day Slovenia in the Roman period. This geographically diverse territory was crossed by important lines of communication ...and divided between three large administrative units of the Roman state: Italy and the provinces of Noricum and Upper Pannonia. Twenty-six authors wrote contributions on individual settlements in a comprehensive and clear manner roughly following a common concept. The presentation of each settlement opens with its location and name in Antiquity, possible habitation traces from prehistory, mentions in ancient literary texts and documents, and recovered epigraphic evidence. The next, main part offers an overview of the archaeological remains from the Roman period: topography, infrastructure, buildings, cemeteries and portable remains of particular significance. This is followed by the information on the status of a settlement, social standing of its inhabitants, their administrative or military functions, as well as professional or ethnical background. All is brought together in an outline of the historical development of each settlement.
Članek prinaša celovit popis in podrobno analizo vseh do danes znanih epigrafskih in anepigrafskih rimskih spomenikov iz podružnične cerkve sv. Janeza Krstnika v Podkraju v bližini Tomišlja. Poleg že ...znane nagrobne stele CIL III 3816 = 10735, odkrite konec 19. stoletja, ki jo danes hranijo v Narodnem muzeju Slovenije, so bili ob dvakratni prenovi cerkve leta 2008 in 2010 odkriti številni rimski spomeniki. Obravnavanih in prvič objavljenih je osem novoodkritih spolij, med katerimi sta zagotovo najpomembnejša napisna nagrobna stela in fragment nagrobne stele z ohranjeno portretno nišo in vrtinčasto rozeto, ki je s stališča poznanega nabora rozet unikum. Inventar vključuje še fragment nagrobnika brez ohranjenega napisa, tri temelje za nagrobnike ter dva arhitekturna bloka.
Med preventivnimi podvodnimi arheološkimi pregledi struge Ljubljanice pri Sinji Gorici leta 2008 so bili med drugim odkriti ostanki zgodnjerimske tovorne ladje z začetka 1. st. n. št. Oktobra 2012 je ...bil delno raziskan 4,5 m dolg in 2,8 m širok del ladje z ravnim dnom in navpičnimi boki. Za dokumentiranje je bilo uporabljeno fotogrametrično trirazsežnostno modeliranje. Po konstrukcijskih značilnostih in merah gre za rimsko tovorno ladjo sredozemske ladjedelniške tradicije, podolgovate ovalne oblike z ravnim dnom in samonosilno lupino, ki je je bila med gradnjo spojena s številnimi železnimi spojkami, zabitimi čez stike platic. Ladijski trup je bil dodatno spet s talnimi tramiči na način, ki doslej v literaturi še ni bil opisan. Ladja, izdelana pretežno iz bukovega lesa, je bila glede na rezultate dendrokronološke analize zgrajena kmalu po letu 3 našega štetja. Pregled je pokazal, da je les zelo slabo ohranjen. Sklepamo, da je bila ladja uporabljena za prevoz tovora med Navportom in Emono.
Na grobišču na Laurinovi ulici v Vipavi je bilo leta 2005 izkopanih devet žganih žarnih grobov, ki jih na podlagi obravnave najdb in pridanih novcev datiramo v 1. in 2. st. n. št. Novci so po sežigu ...trupla v grob položeni vsem odraslim pokojnikom, ne pa otrokom. Enotna sestava pridatkov v grobovih odraža precej tipiziran pogrebni obred. Konstrukcija grobov in pridatki kažejo na močno povezanost z italskim svetom, v načinu pokopa pa je mogoče zaslediti tudi posamezne elemente drugačne, morda lokalne staroselske tradicije. Posebnost so pokopi več oseb v skupnem grobu, interpretiranem kot družinski grob. Grobišče na Laurinovi ulici dopolnjuje poselitveno sliko rimske Vipave.
Ob raziskovanju sledov rimskodobne poselitve na Grubljah (Vipava) so bili izkopani 403 ostanki velikih sesalcev, od tega 108 taksonomsko določljivih. Skupno je bilo med njimi zastopanih ...najmanj pet vrst (tj. domače govedo z dobrima dvema tretjinama najdb, ovca in/ali koza, domači prašič, konj in jelen), morda pa tudi tur in zober. Biometrična analiza govejih kosti je pokazala na prisotnost ostankov velikih živali napredne “rimske” pasme tudi še v četrtem stoletju, tj. ob nastopu poznoan-tičnega obdobja. Prav tako je s podatki za rimskodobne primerke iz širše regije skladna plečna višina konja, kateremu je pripadala edina nepoškodovana dolga kost v celotnem gradivu (tj. stopalnica). Govedoreja, sicer osrednji vir mesa za lokalno prebivalstvo, je bila primarno domnevno usmerjena v izkoriščanje volov (in krav?) kot delovne živine. Največ 6,6-odstotni delež ostankov lovnih vrst priča o (količinsko) skromnem pomenu divjačine v lokalni prehrani.
V članku obravnavamo pozlačen bronast portretni kip v togi in druge ob njem najdene dele spomenika, tj. marmorni podstavek in marmorni korintski kapitel, ki so jih l. 1836 izkopali v Ljubljani. Iz ...arhivskih virov izhaja, da so bili najdeni v severozahodnem vogalu izkopnega polja za stavbo Kazine, tj. na območju začetka severnega emonskega grobišča, tik ob glavni cesti. Stilne značilnosti kipa in kapitela kažejo na datacijo v prvo pol. 2. stoletja. Na kipu, podstavku in kapitelu so ohranjene železne opore, zatiči in svinčene zalivke, ki jasno kažejo, da je bil kip prvotno pritrjen na podstavek in ta na kapitel, pod katerim je bil steber. Zadnji je omenjen v poročilu o izkopavanjih, vendar danes ni več ohranjen. Doslej poznani rimski portretni spomeniki na stebrih so v dobi principata omejeni na obeležja cesarjem ter povezani s čaščenjem cesarjev po smrti: označujejo mesto njihove upepelitve, so spomeniki njihovi apoteozi in lahko tudi nagrobni spomeniki, v dveh primerih pa obenem tudi slavnostni obeležji zmage. Domnevamo, da so emonski kip, podstavek in kapitel sestavni deli zaenkrat edinstvenega primera osebi izven cesarske družine postavljenega nagrobnega spomenika s stebrom in celopostavno soho na vrhu. Morda je bilo takih spomenikov več, vendar se niso ohranili oziroma so ohranjeni le njihovi deli, ki niso prepoznani kot ostanki stebrnih spomenikov.
