Kje so emonski otroci? Županek, Bernarda; Leskovar, Tamara
Keria: Studia Latina et Graeca,
12/2023, Letnik:
25, Številka:
1
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
V prispevku raziskujeva vprašanja, povezana z zdravstvenim stanjem in smrtnostjo otrok v Emoni. V ospredje postavljava diskrepanco med ocenjeno visoko smrtnostjo otrok v rimskem času in relativno ...nizkim odstotkom doslej odkritih otroških grobov v Emoni. Rezultati analiz kremiranih ostankov iz nekaterih zgodnjerimskih emonskih grobov kažejo, da je bila v posamezen grob včasih pokopana več kot ena oseba, pogosto skupaj odrasli in otrok. V prispevku se sprašujeva, ali so to doslej neodkriti pokopi emonskih otrok, in iščeva tudi druge možne razlage. Poleg tega podajava nekaj informacij o zdravstvenem stanju emonskih otrok na osnovi doslej pregledanega gradiva.
U radu se donose nalazi otkriveni na predjelu Goveja u gradu Visu na istoimenom otoku, čiji karakter i opisani kontekst pronalaska upućuju na zaključak da je riječ o materijalnim ostatcima antičkog ...paljevinskog groba. Među njima se posebno ističe unikatna keramička posuda, u ovom kontekstu korištena kao urna, za koju se prema tipičnom morfološkom modelu skifa s barbottine ukrasom predlaže izradba u nekoj od radionica koje su grupirane unutar klase Pontske sigilate, odnosno u nekom od crnomorskih/istočnomediteranskih proizvodnih središta. Njezina posebnost ogleda se u dodanom elaboriranom reljefu, koji svojim prikazom uvelike podsjeća na ukrasne detalje s drugih uporabnih predmeta – aplike s fulkruma klina – a koji se interpretira kao prikaz Artemide/Dijane. Detaljna analiza i kontekstualizacija ovdje predstavljenih grobnih nalaza produbljuje naše spoznaje o izradi i potražnji stolnog posuđa kasnog 1. odnosno 2. stoljeća te otvara nova pitanja o izgledu i rasprostranjenosti
isejskih pogrebnih krajolika, kao i o specifičnim odlikama isejskog pogrebnog obreda.
Kamnolom v naselju Podpeč pri Ljubljani velja za glavni kamnolom rimske kolonije Emone (Ljubljana). Obstoj antičnega kamnoloma v Podpeči je bil do sedaj utemeljen le na podlagi makroskopske ...podobnosti med Členom litiotidnega apnenca, ki izdanja v Podpeči, in z njim povezanimi rimskimi spomeniki, odkritimi v Ljubljani. V okviru pričujočega dela smo skušali poiskati oprijemljive arheološke in geoarheološke dokaze za njegov obstoj. V skrajno severnem delu kamnoloma smo izvedli arheološko sondiranje, hkrati pa natančno določili sestavo apnenca na tem območju in v 288 izdelkih iz antične Emone. Sondiranje severno od modernega kamnoloma je odkrilo dobro ohranjene sledove rimskodobne kamnoseške dejavnosti. Hkrati je litološka analiza spomenikov iz Emone razkrila, da je kar 182 (ali 64 odstotkov) analiziranih spomenikov izdelanih iz apnenca, litološko identičnega različkom, ki izdanjajo v Podpeči. Ti različki se prostorsko grupirajo severno od modernega kamnoloma. Pri tem sicer ostaja odprto vprašanje pripadnosti nekaterih različkov apnenca v izdelkih, ki so brez diagnostičnih komponent in bi lahko pripadali tudi nekoliko starejšemu Členu krkinega apnenca. Rekonstrukcijo obsega starega kamnoloma omogoča primerjava faciesov izvornih litostratigrafskih enot in izdelkov, pa tudi historična analiza zgodnjih kartografskih in katastrskih dokumentov. Analiza najzgodnejših izdelkov je omogočila hipotezo o prihodu kamnosekov iz kamnoloma v Nabrežini.
Blues z rimskega zidu Auden, WH; Grošelj, Nada
Clotho (Ljubljana, Online),
08/2020, Letnik:
2, Številka:
1
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Nad barjem je veter in moker je zrak,
uši imam v tuniki, v nosu prehlad.
Z neba štropotajo nalivi dežja,
vojak sem na zidu, ne vem sploh, zakaj.
Po sivem kaménju se plazi megla,
dekle imam v ...Tungriji, jaz pa spim sam.
Enij je v uvodnem prizoru svojih Analov opisal sanjsko vizijo, v kareri ga je Homer proglasil za svojo reinkarnacijo. Ker je pesnitev verzificirana rimska zgodovina, je simbolno sporočilo Enijeve ...pretenciozne domislice očitno povezano z imperialistično politiko rimske države v Sredozemlju v prvi polovici 2. stoletja pr. Kr. Enij je svojo literarno ambicijo povezal z razvojem Rima v svetovno velesilo in latinščine v kulturno relevanten mednarodni jezik. Petrarka je po Eniju povzel topos Homerja kot duhovnega vodnika latinskih pesnikov, ki si lastijo »imperialno« poslanstvo, in upodobil Enija kot literarni lik, ki si na prizorišču vojne zoper Hanibala izmisli svoje srečanje s Homerjem; ta mu prerokuje Petrarkovo Afriko in novo ero latinske literature. Članek opredeli Petrarkov prispevek k reinvenciji latinske zgodovinske epike kot glasnice političnega in literarnega imperializma, nato pa se posveti dvema zanimivima točkama v poznejši usodi toposa: Andreasu Divusu, avtorju prvega tiskanega prevoda homerskih pesnitev, in Ezri Poundu, ki je v Divusu prepoznal enega od praočetov pesniškega modernizma ante litteram.
Med arheološkimi izkopavanji na najdišču Kleszewo, enem izmed grobišč przeworske kulture na območju vzhodne Mazovije na vzhodu Poljske, so bile v dveh grobovih iz konca poznega predrimskega ...obdobja odkrite tri fibule vrste Jezerine. Vse tri so atipične oblike s trikotnim lokom in v enem primeru z rebrom na spodnjem delu loka. Primerjave jim lahko iščemo v severovzhodni Italiji in južni Panoniji (današnji Slovenija in Hrvaška). Najdbe tovrstnih fibul na območjih severno od Karpatov lahko povezujemo s stiki na dolge razdalje, domnevno v zvezi s trgovino z jantarjem.
Autorica je rad pod istim naslovom napisala pred dvadesetak godina, prije
početka sustavnih arheoloških istraživanja na arheološkom nalazištu Štrbincima
kod Đakova. U tome je radu navela dotad ...postojeće argumente, prije svega
putopisne izvore i slučajne arheološke nalaze, koji su govorili u prilog pretpostavci
da je rimsko naselje Certisija (Certissia) na prometnici Emona–Sirmium,
udaljeno 22 rimske milje zapadno od Cibala, bilo u Štrbincima. Budući da je ta
pretpostavka ipak ostala pod znakom pitanja, i to usprkos postojanju javnog
mramornog natpisa sa spomenom Certisije, u ovome prilogu raspravlja se o
tome jesu li nalazi prikupljeni u sustavnim arheološkim istraživanjima 1999.–
2014. doprinijeli rasvjetljavanju enigme o smještaju toga grada. U zaključku se
iznosi mišljenje da su novi nalazi dodatno osnažili pretpostavku o smještaju
Certisije na Štrbincima, ali ju ipak nisu konačno potvrdili.
Misal kneza Novaka (1368.) najstariji je datirani misal rimske kurije pisan glagoljicom i hrvatskim crkvenoslavenskim jezikom. Zbog njegove vrijednosti koja proizlazi iz sačuvanosti od 1368. do danas ...te zbog činjenice da je bio predloškom na temelju kojega je priređivan hrvatskoglagoljski Prvotisak misala predmetom je znanstvenoga istraživanja skupine hrvatskih i austrijskih znanstvenika. Ovaj rad donosi temeljna istraživanja Misala kneza Novaka koja su potrebna da bi se sadržaj misala mogao digitalno obraditi u TEI sučelju te na taj način učiniti njegov sadržaj dostupnim široj znanstvenoj i akademskoj zajednici. U obzoru je našega istraživanja struktura sadržaja misala, odnosno njezine liturgijsko-tekstološke cjeline koje će biti predmet daljnjih istraživanja. Rad je koncipiran tako da u prvom dijelu prikaže povijest i sadržaj rimskoga misala, a potom i ovoga misala. Potom se donosi istraživanje liturgičkoga nazivlja koje će biti temeljem za daljnju obradu u računalnome sučelju. Ovim se radom postavlja metodologija suvremenoga pristupa istraživanju glagoljskih misala u okružju suvremene digitalne humanistike.
The Missal of Count Novak (1368) is the oldest dated missal according to the use of the Roman Court written in Glagolitic script and the Croatian Church Slavonic language. This missal has been subjected to scientific research by a group of Croatian and Austrian scientists due to its great value, arising from the fact it has survived in excellent condition since 1368, as well as the fact it was used as the template for the first Croatian printed missal. This paper presents the ground research of the Missal of Count Novak that is necessary for the TEI processing of the content of the current Missal so it could be accessible to the broader scientific and academic community. The scope of our research is the structure of the content of the Missal, its liturgical and textological ensemble that will be the subject of the further research. The first part of the research will provide an overview of the history and content of the first Roman-rite missal, and then of the Missal of Count Novak. It will then provide an insight into liturgical terminology, which will serve as the foundation for further digital research and analysis. This research establishes methodology for a modern approach to researching Glagolitic missals in the modern, digital humanities.
U Arheološkom muzeju u Splitu čuva se jedna djelomično sačuvana nadgrobna stela, pronađena 1892. g. u Saloni. Na njoj je, međutim, u cijelosti sačuvan natpis koji kaže da je Marko Pomponije Zosim ...(Marcus Pomponius Zosimus), po zanimanju trgovac drvetom, za svog života podigao nadgrobni spomenik za sebe, za umrlu izvrsnu kćerku Pomponiju Semnu (Pomponia Semna) i za umrloga Pomponija Sekundina (Pomponius Secundinus) zaslužnog u igri s kamenjem težina 40, 50 i 100. Ovaj je nadgrobni natpis datiran između 151. g. i 250. g. Pomponije Sekundin se, kako se na prvi pogled čini, natjecao u nekoj vrsti vježbi ili sporta s kamenjem različitih težina. Taj natpis, međutim, ništa pobliže ne otkriva o načinu na koji se Pomponije Sekundin natjecao, ali upućuje na to da se mjerne jedinice, sadržane u podacima 40, 50 i 100 odnose na težinu kamenja. Do danas nam nije sačuvan sličan natpis, kao ni literarni izvor, koji bi, makar posredno, objasnio što je zapravo Pomponije Sekundin radio s kamenjem. Jasno je samo da je to što je on mogao napraviti s kamenjem bilo nešto izvanredno, nešto što nije mogao raditi svatko, zbog čega je uostalom i zaslužio da to bude ovjekovječeno na nadgrobnom spomeniku. Zbog toga se ovom prigodom razmatra čime se to Pomponije Sekundin bavio. Je li s kamenjem vježbao ili se samo igrao?
PDF
