V članku s primerjalno analizo recepcij dveh nacionalnih pesnitev, Prešernovega Krsta pri Savici in Máchovega Maja, ugotavljamo, v čem sta si bila podobna in kako sta se razlikovala procesa ...kanonizacije teh dveh del, ki sta v obdobju narodnih preporodov v 19. stoletju zasedli podobni mesti v češki in slovenski nacionalni literaturi. Primerjamo, kako so se skozi pisemsko, kritiško in literarno recepcijo spreminjali pogledi na deli od prve objave (1836) do tedaj, ko sta bili sprejeti v nacionalni literarni kanon.
This article analyses writers' correspondence from the second half of the nineteenth century on the territory of what is now Slovenia, identifying a tension between two imperatives. One the one hand, ...the discourse of this correspondence is firmly embedded in the collectivist ideological matrix of cultural nationalism; on the other, the authors of these letters present themselves as completely individualised authorial subjects. I focus on the correspondence from the personal archive of Josip Cimperman, in which I observe these interweaving aspirations and search for an ideological element that made their coexistence possible.
Niz Prešernovih jezikov Turk, Boštjan Marko
Vestnik za tuje jezike,
12/2015, Letnik:
7, Številka:
1
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Članek se posveča analizi uvodnega mota v Nameček nemških in ponemčenih poezij »getico scripsi sermone libellum«, ki jih je France Prešeren sprva namenil za objavo skupaj s Poezijami, kasneje pa jih ...je pustil zunaj zbirke. Članek ugotavlja, da je razlog opustitve v razmerju med linguo franco Avstro-ogrske monarhije in slovenščino. Prešeren je moto izbral namenoma, da bi svoje pisanje v nemščini identificiral s položajem Ovida, ko se znajde v pontskem izgnanstvu in začne pisati v barbarskem jeziku. Prešernova kretnja, s katero nemščino označi za barbarski jezik, najde svojo utemeljitev v romantični filozofiji modernega subjektivizma, ki temelji na Kantovem gnoseološkem obratu. Ne določa svet zavesti, temveč določa zavest svet. Zgolj v luči te sodbe a priori je bilo Francetu Prešernu mogoče zavzeti takšno stališče, na ta način pa protestirati zoper splošno prakso zatiranja njegove materinščine. Z oznako nemških poezij s slabšalnim izrazom »nameček« in s končno opustitvijo lastnih besedil, je ta filozofski nazor tudi potrdil na lastnem zgledu.
V članku skozi prizmo literarnih zgodovin 19. stoletja in njihove percepcije stoletje starejšega literarnega spora med Leipzigom in Zürichom opazujem proces vzpostavitve odnosa do didaktične poezije, ...ki se je artikuliral v obdobju romantike. Glavne značilnosti tega odnosa ekstrapoliram iz literarnozgodovinske obravnave didaktične pesnitve Matije Antuna Relkovića Satir iliti divji čovik. Vzporejam jo z manifestom normativne poetike Johanna Christopha Gottscheda Versuch einer critischen Dichtkunst vor die Deutschen, s čimer opozorim, da pesnitev spada v obdobje, ki v svojem dojemanju literature ni kompatibilno z epistemološko zastavitvijo sodobnih branj didaktične poezije.
Članek naniza nekaj predlogov za poučevanje književnosti in literarne zgodovine v obdobju interneta. Opozarja na dejstvo, da v dobi, ko primarni in sekundarni viri postajajo iz dneva v dan ...dostopnejši, učitelj v veliki meri izgublja vlogo posredovalca gradiv in osnovnih podatkov. Po drugi strani pa ga obilica informacij postavlja pred novo nalogo: učencu oziroma študentu mora pomagati pri časovni orientaciji in iskanju bistvenega. V tem kontekstu se zdi smiselno, da poleg avtorjev, ki sodijo v literarni kanon, pri pouku literarne zgodovine obravnavamo tudi (relativno) manj pomembne, a ilustrativne avtorje (kot primer iz francoske literarne zgodovine navajamo Théophila Gautiera).
Ce velja teza, da so »v knjizevnostih Srednje in Vzhodne Evrope byronovske oblike epike pomagale realisticnemu romanu« (Neupokojeva 1973: 42), je bil byronizem in njegove ustvarjalne metode v ceskem ...okolju znan po posredovanju zgledov iz evropskega konteksta, vkljucno z Mácho. Byronova dela so bila dostopna vecinoma v poljskih in nemskih prevodih, neredko tudi v originalih. Pogostnost Byronovih prevodov je narasla ravno v 50. letih 19. stoletja; prvi celotni prevod Neveste iz Abide je izsel leta 1854 po zaslugi J. V. Frica. Starejsa pozitivisticna dela (J. Durdík, J. Vlcek, M. Zdziechowski itd.) so opredeljevala Byronov vpliv na cesko poezijo (zlasti na Pflegra) kot nefunkcijsko presaditev zanrskega modela lirsko-epske povesti. V resnici je slo bolj za zavedno izrazeno idejno sorodnost, za spontani izraz umetniskega obcudovanja osnovnih potez byronovske poetike, ki zajema tako naravno liriko melanholicne zalosti kot revolucijski titanizem vnetega upora proti vsem vrstam nasilja in zatiranja. »Danes je poseben dan. Do konca sem namrec prebral Byrona«, je ze leta 1853 v svoj dnevnik zapisal devetnajstletni Pfleger. »Kako me je prevzel ta mocan duh ... njegove pesmi se tako gorece zavzemajo za svobodo ... njegova Lirika me je cezmerno prevzela« (Velemínský 1901-1902: 256). Pflegrovo vrednotenje Byrona je nehote opozorilo na izbirni vidik recepcije, tj. na specificno narodno in individualno obliko t. i. byronizma. Medtem ko je bil v anglosaski sferi pesnik razumljen kot avtor na meji med klasicizmom in romantiko in sta bili v njegovem ustvarjanju poudarjeni subjektivna in aristokratska plast, je bil Byron v srednjeevropskih knjizevnostih pod pritiskom domacih razmer pojmovan kot slogovno »cist« romantik, njegovo ustvarjanje je postajalo sinonim pravicnega boja za clovesko in narodno svobodo, tj. boj za ideale, ki so bili lastni ravno majevcem. Dejstvo nespornega vpliva Byronovih del na mlado literarno inteligenco 50. let ne smemo interpretirati enostransko ali nekriticno precenjevati. »Nekdaj se je v nasih krogih govorilo o Byronu kot o nekem dvomljivem talentu, za katerega je bilo znacilno, da je bil razrvan«, je zapisal V. Hálek v N arodnem casopisu 1874. »Tega Byrona je pri nas presegel vsakdo, ki ni bil razrvan« (Hálek 1954: 152). Postopno sprijaznjenje z byronizmom na Ceskem je obenem pomenilo tudi njegovo preseganje: byronski junaki so bili reseni oznak vsesplosnosti in umesceni v konkretno okolje ceske realnosti. Narodni prerod, nanasajoc se na cesko ali slovensko oz. srednjeevropsko situacijo, lahko upraviceno razumemo kot osrednje obdobje katere koli novejse zgodovine, na zacetku katerega nekaj intelektualcev razglasa svoje »domoljubne« teznje in na koncu katerega stoji skupnost v obliki moderne (drzavljanske) druzbe, tj. konstituiran narod z vsemi bistvenimi atributi, vkljucno z lastno kulturo in tudi knjizevnostjo. Pot od zacetne tocke »prebujenja« do stanja nedvomnega obstoja naroda ze stoletja vznemirja raziskovalce najrazlicnejsih strok, ki razpravljajo o tem, ali je bil ta proces rezultat genialnih dejavnosti pescice posameznikov, nekaksen »cudezni« otrok, cigar zorenja ni bilo mogoce vnaprej napovedati, ali pa gre za mehanicni odtis spremembe druzbeno-ekonomskega gibanja, ki je z modifikacijami in zanrskim premikom zajel vse plasti narodne skupnosti. Narodni prerod - poenostavljeno povedano - je zapleten proces konstituiranja moderne, socialno-ekonomske druzbe, katere osno- va postaja tretji in nato cetrti stan, ki se skupno opredeljujeta kot narod, razumljen v smislu skupnosti enakopravnih drzavljanov. Transformacija poznofevdalne druzbe v mescansko ali ce hocemo kapitalisticno je v evropskem kontekstu, kot vemo, potekala na dva nacina: 1. francoski model drzavnega naroda, ki se je vecinoma uveljavljal v zahodni Evropi, je pomenil kontinuiran prehod iz ene etape v drugo z reformami ali revolucijo: oblikovanje naroda ni njegov »prerod« ali njegovo »prebujenje «, temvec prej rezultat naravnega zgodovinskega procesa, ki ga opredeljuje zlasti nepretrgana tradicija kulture v lastnem »literarnem« jeziku kot rezultat uspesne socialne mobilnosti; 2. tip »majhnega naroda«, kamor spadata t. i. ceski in slovenski primer, kjer se proces oblikovanja zacenja v primerjavi s prvim tipom z doloceno »zamudo«, s faznim zamikom, in to se v kontekstu poznofevdalne druzbene strukture. Narod je k svoji drzavnosti zaradi odsotnosti lastnih elit le usmerjen, sociologi govorijo bolj o narodnem gibanju, ki svoje jezikovne, socialno-kulturne in pozneje politicne zahteve postavlja s polozaja etnicne skupine. Ceski zgodovinar M. Hroch razlikuje tri osnovne faze narodnega gibanja: 1. faza znanstvenega zanimanja (A); 2. faza narodne agitacije (B) in 3. faza mnozicnosti (C), ko se z narodno idejo poistoveti siroka plast druzbe (Hroch 1999b: 46-47). Toda niti zakljucek tega procesa z zadnjo fazo ne pomeni celovitega obstoja naroda, tj. dosego lastne drzavnosti v polozaju vodilne etnije. Koncana je zgolj transformacija etnicne skupine v moderni narod v obliki drzavljanske (kapitalisticne) druzbe, ki se je dokoncno razsla s fevdalno socialno- ekonomsko strukturo.
Svrha ovom radu jest prikazati i protumačiti književne prinose Petra Preradovića (1818 – 1872), pjesnika i generala Austrougarske vojske, koji je svojim pjesništvom među ilircima, hrvatskim ...preporoditeljima, prigrlio i do savršenstva razvio rodoljubnu romantiku, i tako trajno zadužio hrvatsku književnost i sveukupnu kulturu. Osim iscrpnih podataka o životnim okolnostima i djelovanju, važno mjesto zauzima ekspertiza kojom je protumačeno Preradovićevo silabično i izosilabično pjesništvo, a osobito pjesme: Mrtva ljubav, Putniku, Rodu o jeziku, Jezik roda moga i Ljudsko srce, u kojima je ostvario pravo bogatstvo izražavanja i genijalnost jezika. Pjesnik je prosijavao čudesne riječi i izraze, neponovljive sintagme, obogatio pjesnički izraz, posebno leksik i njegovu zvučnost, osvježio njihovu glagoljivost i metonimičnost. Na kraju članka su podatci o njegovoj unuci – Pauli Preradović, autorici riječi za novu himnu Republike Austrije, u kojoj, kao i u Hrvatskoj, obitelj Preradović također uživa visoki ugled i veliku čast.
V tern oziru je posebej zanirnivo Lahovo razrn is anje 0 nacionalnern pesniku. Ivan Lah z zanirnanjern in celo presenecenjern ugotavlja, da Cehi leta 1905 taksnega pesnika se nirnajo, kajti »ako ...danes vprasas Ceha, kateri je najvecji ceSki pesnik, dobis razlicne odgovore« (368). Vprasanje lahko zastavi Ie nekdo, ki koncept )majveejega pesnika« oz. kandidata, ki se konceptu prilega, ze ima; torej nekdo, ki ze od Stritarja naprej dobro ve, kdo je )mjegov« Puskin, Dante, Racine ali Mickiewicz (prim. S1RITAR 1866: 48). Slovenci sicer vee verno 0 Kolhirju, Celakovskem ali Erbnu, ugotavlja Lah, pa vendar je 1'v1acha na dobri poti, da koncno zasije v polnern sijaju, kajti »zgodi se v svetovni knjizevnosti, da se prikaze talent, kotrneteor zasije, razsvetli tern 0 in izgine ... « (LAH 1905: 368). Iu bi bilo seveda mogoee pomisliti, da so Cehi svoj meteorski talent »svetovne knjizevnosti« prepoznavali z neko zarnudo ali nelagodj ern , kije bdkone povezano z dejstvorn, da Macha ni nacionalist. Sele ko je bilo Machovo kratko in silovito zivljenje, ki se je koncalo z obveznirn trpljenjern in zrtvovanjern, rnozno interpretirati kot rnucenistvo za narodno stvar, se je odprl prostor za prevrednotenje J\!ache in njegov (zapozneli) naskok na eeski Parnas. Se vee, da bi Cehi odkrili svojega nacionalnega pesnika, se je rnoral- podobno kot v slovenskern prostoru - zgoditi preobrat v vrednotenju; zasuk od nacionalizrna k esteticizrnu? Na ta zasuk je utegnilo vplivati dejstvo, da je institut nacionalnega pesnika nastal tudi kot refieks na oblikovanje (asimetriene) svetovne knjizevnosti; kandidati torej rnorajo zadostiti rnerilorn univerzalne (estetske) primerljivosti, ne pa Ie lokalnim (prim. Nemoianu 2002). 29. avgust 1834 Sla sva zarana. Krasna pokrajina. Najlepsa na poti v okolici Ljubljane. Drugi Dllllajean. Ljubljanski grad. Neurnanna sva sreeala. Moravci so se oglasali. Gozdie pred mestom. Sla sva na policijo. Sami Cehi. Knjige kupovala. Gospod profesor. Sla sva h g. dokt. Presernu. Gospod doktor Krobath. Povabilo. Dobila sva knjige. Kupila sva. Iskala sobo. Nazaraer. Crni orel, Nro. 5. Kaffehaus pred Theatrom. Promenada. Na deski pise: »Zur Bequemlichkeit der Spazierenden wird gebeten, das Begriissen durch Abnehmen des Hutes zu beseitigen.« Gospod Preseren in gospod Brallller prisla v kavarno po naju. Draga kava za 20 kr. Sli smo na rake. Med tern smo pili vino injedli kruh. Nato sta prisla g. dr. Crobath in g. dr. Toman. Tako smo bili sami juristi. Jedli smo seulm. Nato dvakrat neizrnerno velike rake. 4 sem moral pojesti. Nato prazen krap. Prevajali smo Kollarja. Nato je prislo drago vino v zapeeatenih steklenicah. Govorilo se je 0 profesorju Vodniku. Kako so rezali speh. Plaeevali vnaprej. Nato 0 Kopitarju. Presernov sonet 0 njem. ABCKrieg. Nato je bilo govora 0 Koroscih. 0 Slaviji. Vzklikali smo: Naj zivijo Slovani. Nato se je pelo. G. Toman je bil zelo druZaben. Poljub. Gospod Preseren je skakal. Kje jih imate Nemci. In nato se vee: Ze dolgo nismo Ipili gal itd. Gospod Tomanje tolkel po mizi in pogosto potegnil; krieali z nami: Ze je cas itd. Bliskale so se oei. Na yes glas. Vabilo na skrivno mesto za naslednji dan. Sli scat. Strobach lezal na eelu mize. Peljali so nas domov. Mene gospod doktor Crobath. Opotekal sem se. Kako smo prisli domov, ne vern. Gospod Preseren in Toman sta postavila skupaj postelje. Strahovit truse. Hotela metati stole. ZmerjaJ svinja itd Bolezen. VaJjal se v tern. Ni vedel, da me je grozno pokozIa1. Tarnanj e. Spominek. Note k sonetu. Zapelj evanja se je bala. Borko se je v jubilejnem leta tudi sam odpravil na Cesko, od koder je lahko iz prve roke porocal 0 stanju »rnachovskega kulta«. Izraza si ni izrnislil Borko; uporabil ga je ie Bohuslav Brouk v znamenitem eseju Machov kult iz leta 1936, ki se zacenja z udarno izjavo: »Obicajni ljudje, negotovi zaradi obcutka rnanjvrednosti, potrebujejo idole, ki bi se jim klanjali« (BROUK 1936: 77),14 nadaljuje pa se s pronicljivo neizprosnirn srneSenjern varuhov in prornotorjev Machovega kulta, ki jim Brouk °Cita parazitiranje in uzurpacijo Machove urnetniske genialnosti za nacionalisticne narnene. Borko do kulta ni zavzel Broukovega kriticnega stalisca, ki je ceskernu zagovorniku psihoanalize in nadrealizrna nakopalo sodni spor s Karlorn Janskim zaradi ialitve easti in obrekovanja (prim. VASAK 2007: 107-11), temvee se je z vsem iarom prikljuCil nacionalistieni evforiji. V Jutru je tako 10. junija 1936 v elanku Romanje na grob K. H. Mache poroeal 0 treh velikih stoletnih razstavah (»velika razstava v rnestu Machove srnrti, Litorneficah, dalje razstava v praskern Narodnern rnuzeju, ki je zbrala predvsern slovstvene dokurnente, in razstava v osrednji knjiznici rnesta Prage, ki je posvecena pesnikovi ikonografiji in njegovernu vplivu na likovno umetnost«), 0 celi vrsti novih izdaj Machovega dela (»prav te dni se je pojavila na knjiZnern trgu stota izdaja 'Maja'«), rned njirni tudi razkosna izdaja v podobi rnisala, kije izsla Ie v 36. izvodih, ter celo )>unikatno ilustrirano izdajo, ki jo je dal natisniti neki tovarnar kot bozicno darilo svoji zeni« (BORKO 1936c: 4). Pisal je tudi 0 poplavi novih publikacij, med njimi 0 izdajah zbranega dela, monografiji o Machovem liku Miroslava Novotnega ter Albumu K. H. Machy z uvodom prof Arneja Novaka. Po drugi svetovni vojni je bilo neposredno slovensko zanirnanje za Macho rnanj opazno. Ljubljanska prigoda iz leta 1834 je ohranila svoje mesto v analih literarne zgodovine, vendar je - ob odsotnosti novih razkritij - prejsnja raziskovalna zagrizenost °Citno popustila. V knjigi 0 vezeh rned slovensko in ceSko drama Dusan Dusan MORAVEC ornenja »intirnen spornin« na srecanje dveh velikanov v praskern literarnem arhivu, namrec Presernov portret in podobo Ljubljane (MORAVEC 1963: 19). Forrnulacija zbuja vtis, da gre za nekaj novega, toda v resnici je obisk strahovskega literarnega arhiva razkril, da ~re za naplavine poznejsih rodoljubnih izrnenjav.18 Tako razen Presernovega pisrna Celakovskernu in J'v1achovega popotnega dnevnika ni drugih dokurnentov 0 neposrednih stikih rned pesnikorna. 19 Machova poezija, ze dotlej razmeroma dobro predstavljena v slovenskih prevodih, je leta 1970 dozivela se vkljuCitev v elitno zbirko Lirika, za katero je izbor, nov prevod in studijo prispeval Dusan Ludvik; po Lahu (1911, 1922) in Debeljaku (1939) se je torej eelotnega Maja lotil ze tretji prevajalee. V osemdesetih sta nastali studiji, ki sta med drugim dodatno osvetlili cesko recepcijo razrnerij rned Macho in Presernorn (Lipovec 1981, z novirn prevodom dnevniskih odlomkov, in Stieh 1987). Sledilje se enkrat popravljen prevod odlornka iz Machovega dnevnika, s katerirn Jonatan Vinkler v knjigi 0 slovensko-ceskih kulturnih stikih vpelje poglavje 0 :tv1achi in Presernu»v prirnezu nacionalizrna«; v njem prim erj a reeepeijo obeh pesnikov v domaCih literarnih kulturah, kjer sta bila sprva oba delezna zavrnitve z vidika nacionalisticnega utilitarizrna, pozneje pa sta postala reprezentativna naeionalna pesnika (VINKLER 2006: 257-284).
I. Gegenstände
1. Aktualität und Phänomenalität. Forschungssituation
Das Substantiv Romantik (engl. romanticism; frz. romantisme) bezeichnet heute im allgemeinen wissenschaftlichen Verständn...
PDF
