Marijin izrek ν primera (9) ima zgradbo 'predhodni izrek' + cto struktura', Nadezdin izrek ν primera (10) pa zgradbo cto' + 'sledeci izrek'; cto struktura je nepopolna poved, ν kateri je izpusceno ...'slucilos' (zgodilo se je)'. V obeh primerih sta predhodni in sledeci izrek metadiskurzivni besedili, ki omogocata sogovorniku prihraniti miselno in psihicno energijo, ki je potrebna za pripravo odgovora, in sicer tako, da se pojasni osnova in razlog za ilokucijsko naravo besede cto. Glavna funkcija cto ν Marijinem izreku ν primera (9) je 'razresitev vprasanj, ki zadevajo odnos med sogovornikom Ivanom in terciarnim likom Nadezdo', obenem pa opravlja drugotno funkcijo 'izrazanja govorcevega presenecenja nad dano diskurzivno situacijo'. Glavna funkcija cto ν Nadezdinem izreku ν primera (10) je 'razresitev vprasanj ν zvezi ζ vedênjem sogovornika', drugotna funkcija pa 'izrazanje zacudenja nad sogovornikovim vedênjem'. Struktura s cto ν povedi iz primera (21) ima zgradbo cto + osebni zaimek' + 'sledeci izrek', ν kateri je 'osebni zaimek' sredstvo za pritegnitev sogovornikove po- zornosti, medtem ko je 'sledeci izrek' metadiskurzivno besedilo, ki pojasnjuje razlog za rabo cto. Glavna funkcija cto ν povedi iz primera (21) je 'izrazanje presenecenja ν odnosu do predhodnega govorca', 'oporekanje predhodnemu govorcu', opravlja pa tudi drugotno funkcijo 'zastavljanja vprasanj ν zvezi ζ namenom, ki gaje ζ izrekom imel predhodni govorec'. Poved iz primera (25) ima zgradbo 'predhodni izrek', 'retoricno vprasanje (Cto + mozet byt' + primernik pridevnika)', ν kateri je predhodni izrek 'sredstvo za reseva- nje casti' sogovornika, a obenem vzpostavlja tudi socutje do sogovornika. Retoricno vprasanje pa je mogoce tudi spremeniti ν poved 'U nas nicego net interesnogo (Pri nas ni nie zanimivega)', ker je sredstvo izjavljanja. Drugace povedano, govoree misli, da je sogovornikov izrek brez stvarne podlage, vendar pa ν zelji, da ga ne bi spravil ν zadrego, izbere nacin, da mu to pove po ovinku, namesto da bi mu neposredno oporekal. Glavna funkcija cto ν primera (25) je 'oporekanje predhodnemu govorcu', drugotna pa 'zastavljanje vprasanj ν zvezi ζ namenenom, ki ga je ζ izrekom imel predhodni govoree'. Kot je razvidno iz primerov (21) do (27), ν fazi aB na puscici spremembe besednovrstnosti cto opravlja glavne funkcije 'izrazanje zadrege ν odnosu do predhodnega govorca', 'oporekanje predhodnemu govorcu', 'izrazanje presenecenja in dvoma ν odnosu do predhodnega govorca', 'izrazanje jeze na predhodnega govorca', 'spodbujanje sogovornika', in 'ostevanje sogovornika'. Drugotne funkcije so 'zastavljanje vprasanj ν zvezi ζ namenom, ki ga je ζ izrekom imel predhodni govoree', 'zastavljanje vprasanj glede resnicnosti predhodnega izreka' in 'izrazanje neodobravanja sogovornikovega vedênja'.
5 Zanimivo dejstvo, ki osvetljuje blizino glagolov determiniranega premikanja z dovrsniki, je pogled v korpus Nova beseda in iskanje povezave med 'zaceti' in glagoloma 'iti' in 'hoditi'. Kot je dobro ...znano, se dovrsnik ne povezuje z glagolom 'zaceti'. Glagol iti je dovrsen in nedovrsen, zato povezava 'zaceti' in 'iti' ni vnaprej izkljucena, kadar 'iti' nastopa v nedovrsnem vidu. In vendar pogled v korpus Nova beseda pokaze za zvezo 'zacel iti' 5 zadetkov, v nobenem iti ne nastopa v neprenesenem pomenu, 'zacela iti' - 6 zadetkov, v enem primeru v neprenesenem pomenu ( Bela ovca se je prestopila in zacela iti vzdolz laza ), 'zaceli iti' - 5 zadetkov (2 primera v neprenesenem pomenu). Na drugi strani dobimo za 'zacel hoditi' 175 zadetkov, 'zacela hoditi' - 94 zadetkov in 'zaceli hoditi' - 75 zadetkov. Ne da bi sicer preverjala pomene oblike 'hoditi', je razlika v stevilu zadetkov pomenljiva.
Ruski jezik je edini izmed svetovnih jezikov, ki postopoma izgublja svoj vpliv. Za primerjavo: medtem ko sta anglescina in francoscina v nekdanjih britanskih in francoskih kolonijah prisotni se ...danes, medtem ko obstajajo prizadevanja, da bi nemscina postala uradni jezik Organizacije zdruzenih narodov, turski jezik pa zeli razsiriti svoj vpliv v vrsto drzav, med njimi tudi postsovjetskih, je zacela ruscina po razpadu Sovjetske zveze izgubljati svoj nekdanji vpliv po vsem svetu, predvsem pa v postsovjetskem prostoru.6 Za razliko od afriskih drzav, v katerih je kolonialni jezik obdrzal status uradnega jezika tudi po osvoboditvi kolonij, so v mnogih postsovjetskih drzavah izvedli jezikovno zamenjavo (language shift), s katero so ruski jezik umaknili iz vseh sfer javnega zivljenja, njen koncni cilj pa je bila derusifikacija (A. Pavlenko 2008: 282). Tako se je zacelo zmanjsevati stevilo sol z ruskim ucnim jezikom in ucnih ur ruscine, v nekaterih drzavah je cirilico nadomestila latinica, mnoge sovjetske toponime v ruscini so zamenjali z nacionalnimi, npr. Frunze in Celinograd sta bila preimenovana v Biskek in Astana. Vlada Ruske federacije je v zvezi z navedenim izrazila zaskrbljenost in izjavila, da je sirjenje ruskega jezika prioriteta v okviru javne in humanitarne diplomacije, sluzi pa tudi krepitvi mehke moci Rusije v mednarodni skupnosti. Vse to bo, kot upa Moskva, pripomoglo k oblikovanju pozitivne podobe Rusije in preseglo rusofobijo, ki jo je bilo - po mnenju predstavnikov vlade Ruske federacije - po razpadu mogoce zaznati v vseh drzavah nekdanje Sovjetske zveze in v nekaterih delih Ruske federacije (... 2008). Ruskemu cloveku je prav internet dal moznost, da se izrazi in komunicira: na forumih si ni mogoce samo izmenjevati informacij in klepetati o nepomembnih receh, temvec je mogoce tudi sestavljati kolektivna, malodane umetniska besedila. O povezavi med komunikacijsko naravo svetovnega spleta in rusko mentaliteto je razmisljal tudi znan bloger C. Lukjanenko na okrogli mizi, ki jo je organiziral sklad Ruski svet. Poudaril je, da je ruska blogosfera izjemno zanimiv fenomen, ker je v njej cutiti zelo mocan vpliv Rusov, ki zivijo v tujini, oz. preprosto rusko govorecih uporabnikov. Po njegovem mnenju so blogi prevzeli vlogo kuhinj iz sovjetskih casov, tj. prostora neformalne komunikacije.19 O zanimivi povezavi specifik interneta z ruskim socialno-kulturnim kontekstom, predvsem s specifiko kolektivnega, s t. i. sobornostjo, so pisali tudi zahodni znanstveniki (Schmidt et al. 2006, E. Gorny 2004, 2006), ki menijo, da internet v Rusiji ni vec dojet kot nekaj, kar je prislo z zahoda, temvec ga sprejemajo kot nekaj izvorno ruskega. Lastnosti interneta, kot so moznost neposrednega stika, nehierarhicnost, neformalnost in svobodna izmenjava informacij, v Rusiji dojemajo kot pozitivne ter kot popolnoma skladne z rusko mentaliteto. Predvsem za izseljence, ki imajo zaradi vecjih razdalj tezave z ohranjanjem identitete in stika z domovino, predstavlja runet mozni digitalni prostor za oblikovanje ruske identitete. Pravzaprav je bil runet od vsega zacetka prostor druzenja rojakov iz tujine. Robert Saunders imenuje obiskovalce runeta Kiberrusi (cyberrussians) in za te, ki zivijo v novoustanovljenih drzavah, pravi, da je prav kiberneticni prostor tisti, ki jim omogoca, da se izognejo nacionalno-lingvisticni klavstrofobiji, hkrati pa je ruscina v kiberneticnem prostoru bolj zazelena zato, ker se v tem jeziku objavlja velika vecina gradiva. Ko se Kiberrus pojavi na spletu, ni vec predstavnik manjsine v mali drzavi, temvec postane del velike zgodovinske skupnosti. Pogost izraz nas runet lepo orise relativno zaprtost runeta in odnos, ki ga ima diaspora do njega (Schmidt 2006: 14). Na spletu so se tako pojavili razlicni izseljenski spletni portali in blogi z bolj ali manj jasno izrazenim nacionalisticnim znacajem, kot so npr. spletna stran Instituta ruskih izseljencev (... ) Rusija in rojaki (... ) (http://www.russkie.org), Russian-Word-info (http://www.russian-world.info/ russkie-obschiny) in Vesoljna zveza Rusov (... ) (http:// vsr.land.ru/). Te strani ponujajo informacije o ruskih skupnostih, ki zivijo v tujini, o ruskem jeziku, kulturi, zgodovini, tradicijah ter tujih rusko jezicnih medijih in s tem imajo ti spletni viri moznost, da povezejo ruske izseljence s kulturnim, druzbenim in politicnim zivljenjem Ruske federacije in jim ustvarijo obcutek pripadnosti ruskemu svetu. Na podlagi ze navedenega lahko ugotovimo, da runet vsaj v tem trenutku deluje kot enotni rusko jezicni informacijski, kulturni in komunikacijski prostor na postsovjetskem obmocju, da predstavlja nekaksno virtualno Sovjetsko zvezo. Ruska federacija, ki je zaznala to dejstvo, si na razlicne nacine prizadeva, da bi splet obarvala cim bolj rusko in privabila v runet cim vec uporabnikov. Med ukrepi za rusifikacijo spleta je treba omeniti cirilizacijo domen. Rusija je prva drzava, ki je dobila pravico, da v zapisu domenskih naslovov uporabi svoj nacionalni jezik, zato se trenutno aktivno ukvarja s cirilizacijo domen.30 V sklop prizadevanj za rusifikacijo spleta sodi tudi Teden ruskega interneta, ki ga pod okriljem Ministrstva za komunikacije in mnozicne medije Ruske federacije organizirajo vsako leto in v okviru katerega poteka konferenca tujih rusko jezicnih spletnih strani pod pomenljivim geslom Internet - obmocje ruskega jezika. Na dogodku vsako leto poleg nacionalne Nagrade runeta podeljujejo tudi nagrado Runet onkraj meja Rusije za doprinos k razvoju ruskega segmenta interneta v tujini. Vlada Ruske federacije se trudi podpirati tuje elektronske rusko jezicne medije in spletne strani ruskega izseljenstva s politiko pomoci rojakom, zivecih v tujini. Temu cilju so namenjeni zvezni ciljni programi Ruski jezik (2006-2010) in Ruski jezik (2011-2015), Ruski svet in Russodelovanje (... ) Ministrstva za zunanje zadeve Ruske federacije.
The monograph (‘The Slavic image of word : the forces of depiction in a Slavic language of the sixteenth century’) sets the groundwork for the elucidation of some historical development in the middle ...of the evolution of Slavic languages that also influenced the establishment of literary language both in Slovenia and Russia in the mid-sixteenth century (the beginning of Slavic literary and liturgy, the intertwining of Greek and Latin Christian linguistic patterns, connection to the East-West Schism in 1054).
The book (‘The Cyclorama of the Slavic Word (A Test of Renaissance Humanism through a Cross-Section of the Complete Works of Primož Trubar and Maximus the Greek)’) presents a detailed cultural and ...historical analysis of the problems associated with the attempts to link Western and Eastern Christianity since the first century of Christianization onward, with special attention being paid to the importance of the Slavic presence in European history, including questions regarding the role of individual contributions (biographical and historical overviews) to the spiritual history of the Christian East and West. This book uses juxtaposition to present the work, creativity and views of two key figures in Slovenia and Russia, Primož Trubar and Maximus the Greek (St. Maxim the Greek). The said Slavic authors, who also wrote in Latin, German and Greek, but consciously chose Slavic for very specific reasons (Primož Trubar used it as his mother language and Maximus the Greek as a language of salvation), are studied on the basis of primary archival sources, with special regard to manuscripts (of Maximus the Greek) and to early printing (of Primož Trubar) in the sixteenth century. In addition, Neža Zajc also critically analyzes the Renaissance period and presents the option of viewing it from a different perspective: the hypotheses to date that were based on secondary literature have proven to be insufficiently explanatory or proved unsatisfactory.
Prvi od številnih prevodov Martina Krpana v tuje jezike je bil ruski. Oskrbel ga je prevajalec, publicist, filolog in pedagog Davorin Hostnik (1853–1929). – A prvič je Krpan izšel leta 1858 v ...Celovcu, kar je za današnje slovenske razmere nenavadno. (Naj tu spet opozorim na napačno mnenje, pogosto tudi na Pivškem, da je Levstik Krpana napisal, ko je bil pri Vilharjevih na Kalcu za domačega učitelja. Dokazljivo in dokazano je, da je pripovedka izšla preden je prišel Levstik službovat na Kalc.) Izšel pa je v celovški reviji Slovenski glasnik.Slovenci so bistroumnega in silnega možakarja kmalu vzeli za svojega. Brali do ga, ponatiskovali in večkrat ilustrirali. In doslej je izšel v malone vseh evropskih jezikih; sosedskih: nemščini, madžarščini, hrvaščini in italijanščini; pa v velikih evropskih jezikih: ruščini, večkrat v angleščini, francoščini, španščini; večkrat v srbščini, v cirilici in latinici, in v srbohrvaščini in makedonščini in v beloruščini … Berejo ga torej lahko otroci in ne le otroci z vsega sveta. (sf)
PDF
