V prispevku predstavljamo pomensko-skladenjske značilnosti ruske besede один v pomenu ‘samo, edino, le’ in pomensko razločevanje glede na один v pomenu ‘sam, brez drugih’. Gradivo Ruskega ...nacionalnega korpusa kaže, da sta se po 18. stoletju odvila dva raznosmerna procesa: po eni strani se je leksem один gramatikaliziral v smeri fokusnega členka s pomenom ‘samo, le’, ki ga v sodobni ruščini najpogosteje označuje členek только; po drugi strani pa se je один v pomenu ‘samo’ kljub gramatikalizaciji postopoma uporabljal vse redkeje.
Prispevek predstavlja predloge in predložne zveze, ki v slovenščini lahko uvajajo različna vzročna razmerja; dodana je še kontrastivna obravnava vzročne predložne rabe v ruščini in deloma tudi v ...štokavščini. Predstavljena so merila, po katerih lahko opredelimo različne podvrste vzročnega razmerja. Hkrati je opozorjeno na propozicijsko in medpropozicijsko vrednost določenih predlogov in predložnih zvez.
Prispevek izpostavlja problematična mesta pri usvajanju ruskega besedišča. V njegovem izhodišču je mnenjska raziskava učiteljev ruščine v slovenskih šolah, katere ugotovitve se precizirajo s pomočjo ...korpusne analize leksikalnih napak, identificiranih na podlagi analize 30 maturitetnih esejev iz ruščine na osnovni in višji ravni. V jedru prispevka je predstavljena zasnova novega dvojezičnega slovarja za začetnike, pred kratkim objavljenega na portalu termania.net.
Prispevek obravnava dva tipa brezosebnih zgradb z glagolskimi povratnimi oblikami: (a) zgradbe s splošnim vršilcem; (b) zgradbe z nosilcem stanja v dajalniku. Predstaviti skuša skladenjskopomenske ...posebnosti in razširjenost obravnavanih zgradb v slovenskem, drugih južnoslovanskih jezikih in ruščini.
Prispevek obravnava osnovne značilnosti rabe povratnosvojilnega zaimka svoj v slovenščini in ruščini. Opozorjeno je na različne skladenjske kontekste in na vprašanje koreferenčnosti med ...povratnosvojilnim zaimkom in njegovim antecedentom. V obeh jezikih se kaže, da je pojavljanje povratnosvojilnega zaimka v različnih skladenjskih vlogah v veliki meri povezano z različnimi tipi pomenskih rab.
Prispevek obravnava nekatere značilnosti izražanja naklonskosti v slovenskem in ruskem jeziku. V prvem delu analiziramo osnovna leksikalna sredstva, s katerimi se v slovenščini in ruščini izražata ...dva naklonska pomena - nujnost in (z)možnost. Drugi del posvečamo opisu skladenjskih in pomenskih lastnosti slovenske povedkovne zgradbe treba je, ki med slovenskimi sredstvi, ki izražajo nujnost, zavzemа posebno mesto. Značilnosti omenjene zgradbe primerjamo z lastnostmi ustreznih zgradb v ruskem jeziku.
V prispevku se primerja raba ženskih poimenovanj za (zlasti prestižnejše) poklice, nazive in položaje v slovenščini in ruščini. V slovenščini je tvorjenje takih poimenovanj stilistično nezaznamovano, ...medtem ko so v ruščini nekatere tvorjenke za ta poimenovanja stilistično zaznamovane, kar ima negativne posledice za njihovo rabo v nevtralnem diskurzu.
PDF