Namen članka je predstaviti kakovost družbene infrastrukture izbranih kratkih oskrbnih prehranskih verig v Mestni občini Ljubljana in njen vpliv na varovanje virov, zmanjšanje odpadne hrane in ...embalaže. V raziskavi smo obravnavali šest ponudnikov, vključenih v kratke oskrbne prehranske verige z zabojčki, skupnim naročanjem in partnerskim kmetovanjem. Presoja objektov s pomočjo smernic trajnostne gradnje BNB (Bewertungssystem Nachhaltiges Bauen) je pokazala slabo kakovost in pomanjkljivo družbeno infrastrukturo. V pogovoru z intervjuvanci smo spoznali, da si želijo urejena in lahko dostopna prevzemna mesta z objekti, ki bi omogočali dobre pogoje za ljudi in živila. Mestna občina Ljubljana ima glede na bližnje podeželje z dobrimi pogoji za ekstenzivno in ekološko kmetijsko pridelavo še veliko možnosti za povečanje samooskrbe s kakovostno domačo hrano, ob tem pa bo morala poskrbeti za razvoj družbene infrastrukture.
V začetku 21. st. se pridelava hrane na prebivalca ni povečevala, hrana pa je postala pomembna strateška dobrina. V pričakovanih negotovih razmerah nestabilne oskrbe s hrano na globalni ravni postaja ...vprašanje lokalne, regionalne in državne samooskrbe s hrano zelo pomembno. Slovenija z domačo pridelavo ne pokriva svojih potreb po kmetijsko-živilskih proizvodih. Vendar strokovne ocene kažejo, da Slovenija razpolaga z dovolj velikimi potenciali kmetijskih zemljišč, da prehransko varnost bistveno poveča do leta 2030.
V Sloveniji se je stopnja samooskrbe s prehranskimi proizvodi v zadnjih letih zmanjšala, za nekatere proizvode celo pod polovico. V prispevku so podane kvalitativne ocene možnosti za izboljšanje ...trenutne stopnje samooskrbe. Ocene temeljijo na primerjalni analizi proizvodnih potencialov kmetijskih zemljišč, projekciji razvojnih trendov na področju kmetijstva in rabe kmetijskih zemljišč ter trendov v potrošnji hrane. Dodana je tudi analiza primerov dobrih praks zagotavljanja lokalne oskrbe s hrano ter rezultati modela MOLAND, ki simulira prihodnje rabe kmetijskih zemljišč glede na možne globalne razvojne scenarije.
Na strmini nad našo domačijo v Pongracu vsaj že tri generacije obdelujemo vrt. V hrib je bilo potrebno vsako leto v zgodnji pomladi v košu znositi gnoj. Ko se je začelo »štihanje«, se je prvo začetno ...vrsto znosilo z vedri na vrh hriba, saj bi sicer na vrhu bilo premalo zemlje. V družini se je iz roda v rod prenašal spoštljiv odnos do rodovitne zemlje. Vrt je bil vedno skrbno oplet in ob robu zasajen z rožami. Pod njim pa so bila posajena debela stebelna sadna drevesa, katerim osnova je bil divjak prenesen iz gozda in nanj cepljene razne stare sadne sorte. Ob tem, da so drevesa zadrževala zemljo in črpalo odvečno vlago, je bilo doma vedno dovolj zdravega sadjaDanes mi je pri delu na vrtu v pomoč tovorna žičnica, ki sem jo postavil pred štiridesetimi leti. Tekom minulega stoletja je tako nastala izredno rodovitna prst, ki še vedno vsako leto daje obilen pridelek za sprotno uporabo in za ozimnico, ki jo hranimo v več kot 300 let stari kleti in tako je družina »samooskrbna« do naslednjega poletja.V tem času poznega poletja se šibijo fižolnice, v zraku kar dehti od raznih plodov, od kumaric, paradižnika, zelja … V tem času prihajajočo jesen že oznanja klopotec, ki sem ga sam izdelal.Prav tako sam izdelujem »štile« za vrtno ročno orodje. Slednjih je bila moja mama (na fotografiji) vedno zelo vesela, saj je bilo izdelano po meri prav zanjo.Na fotografiji stara mama Amalija Strašek, por. Burjan, z vnukoma Damjanom in Sašo.Prispeval: Franc Burjan
PDF
