Prispevek utemeljuje potrebo po vključitvi besedotvorne univerbizacije v slovenski besedotvorni sistem, ker se z njo pri tvorbi samostalnika rešujejo nekatere vrste tvorjenk, ki so ostale na obrobju ...tvorbenega raziskovanja, sodobna jezikovna raba pa kaže na njihov porast. Hkrati pa je predlagana terminološka ureditev z rabo domačih izrazov poenobesedenje in poenobesedenka za vzporedna prevzeta izraza univerbizacija in univerbat.
Prispevek obravnava dobro znano normativno zadrego samostalniških zloženk z levimi neujemalnimi prilastki ter preišče tako sistemske kot zunajjezikovne vidike njihove pravilnosti, sprejemljivosti ter ...zamišljene verjetnosti, da bi jo respondent sam uporabil. Pokažemo, da kljub odsotnosti zlaganja samostalnikov brez fonološko izraženega medponskega obrazila v tradicionalnem slovanskem besedotvorju do tega vzorca v rabi prihaja pri več slovanskih jezikih, tudi slovenščini. Nadalje s korpusno raziskavo pokažemo, da obstaja vsaj sedem kategorij, kjer je ta besedotvorni vzorec v sodobni slovenščini produktiven, s perceptivno raziskavo pa, da bolj pridevniške leve neujemalne prilastke predvsem mlajši govorci že pojmujejo kot skladne z normo.
Članek obravnava predvidljivost spola pri samostalnikih v slovenščini z vidika primerjave med Slovensko slovnico (Toporišič 2000) in Corbettovim sistemom (Corbett 1991). V prvem delu je na primeru ...slovenščine predstavljen Corbettov algoritem razvrščanja samostalnikov v skupine spolov. V drugem delu je predstavljenih nekaj posebnosti v slovenščini, ki jih algoritem ne zajame (epiceni, hibridni, večspolski samostalniki).
Prispevek predstavlja prvi korak k dopolnjevanju leksikona Sloleks z oblikoslovnimi vzorci, in sicer na primeru samostalnikov. Vzorci so v prvem koraku strojno pridobljeni iz leksikona samega na ...osnovi izbranih razločevalnih lastnosti (oblikoskladenjskih oznak in spremenljivih delov besednih oblik). Sledi ročno razvrščanje, v katerem (a) ločimo sistemsko in v rabi utemeljene vzorce od primerov, ki se pojavljajo spričo šuma pri strojnem luščenju in nedoslednosti v leksikonu Sloleks; (b) uredimo skupine glede na vsebovanost in sorodnost; (c) poiščemo in natančneje opredelimo variantnost, tako pri standardnih kot nestandardnih oblikah; (d) začrtamo korake za nadaljnji razvoj programa in leksikonske nadgradnje. Rezultat je izhodiščni nabor formaliziranih oblikoslovnih vzorcev za (občno- in lastnoimenske) samostalnike, ki prinaša 10 skupin (64 vzorcev) za moški spol, 9 skupin (29 vzorcev) za ženski spol in 8 skupin (20 vzorcev) za srednji spol. Priprava nabora vzorcev je razkrila številne možnosti za izboljšavo leksikona, strojno namenski pogled na pregibanje pa priložnosti za dopolnitev slovničnega opisa slovenščine. V nadaljevanju dela bodo vzorci pripravljeni tudi za preostale besedne vrste in dopolnjeni s korpusnim gradivom. Končna nomenklatura bo vpisana v bazo leksikona Sloleks, v obliki strojno berljivih vzorcev pa bo objavljena tudi na repozitoriju Clarin.si.
Krajevni govor Ložnice pri Žalcu spada v srednjesavinj sko narečje štajerske narečne skupine. V príspevku je predstavljeno narečno oblikoslovje samostalnikov srednjega spola v tem srednjesavinjskem ...govoru, primerjalno s knjižnim jezikom in nekaterimi drugimi okoliškimi štajerskimi govori. Tipologija samostalniških oblik je prikazana s primeri sklanjatev glede na sklanjatveni vzorec.
Prispevek se ukvarja z načinom izražanja biološkega spola in njegovega razmerja do slovničnega spola v sodobnih slovenskih in čeških besedilih s posebnim ozirom na pravilnike Filozofske fakultete ...Univerze v Ljubljani in Filozofske fakultete Karlove univerze v Pragi. Raziskava se kontrastivno posveča izbranim slovničnim prvinam obeh jezikovnih sistemov, sporočevalni funkciji jezika v besedilu in smiselnosti oziroma načinu uresničevanja spolno občutljive rabe jezika v čeških in slovenskih besedilih.
Ena izmed oblikoslovnih posebnosti slovenskega jezika je možnost rabe končnice -je namesto -i v imenovalniku množine pri določenih samostalnikih prve moške sklanjatve (npr. študenti – študentje). ...Prispevek predstavlja rezultate korpusne analize, ki kaže, kateri slovenski samostalniki se v sodobni slovenščini pojavljajo s končnico-je in kako jih je mogoče nadalje kategorizirati ter na osnovi tega sklepati o tendencah posamezne od variant v rabi. Prispevek umešča nove ugotovitve ob informacije, ki jih o tej temi lahko iz obstoječih referenčnih priročnikov dobi zainteresirani jezikovni uporabnik.
The main part of the monography ('Proto-Slavic Masculine i-Nouns in Slovenian Literary Language of the 16th Century') is the analyze of the reflexes of Proto-Slavic i-stem nouns of masculine gender ...in Slovenian literary language of the 16th century.The Proto-Slavic i-stem nouns of masculine gender in Slovenian literary language of the 16th century can reflect as nouns of o-stem masculine, i-stem feminine, i-stem masculine (gospod “sir”, ljudje “people”, partly also, pot “path”), u-stem (circumflected monosyllables), a-stem and in the plural mixed i-stem and o-stem (masculine) or mixed i-stem and o-stem (miš ˮmouseˮ) declension. Mostly the reflexes of i-stem declension are limited to individual case form and are not reflected in the overall paradigm. There is the increased conservation of i-stem declension in plural while in the singular the transition to o-stem patterns is larger.
PDF
