PORTAL FRAN: OD ZAČETKOV DO DANES Perdih, Andrej
Rasprave Instituta za hrvatski jezik i jezikoslovlje,
01/2020, Letnik:
46, Številka:
2
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Internetni Portal Fran: Slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU je bil vzpostavljen oktobra 2014 in je prevzel mesto glavnega slovarskega portala za slovenski jezik. Prispevek ...opisuje nadaljnji razvoj portala od leta 2015 do septembra leta 2019, ko je bilo v ospredju vključevanje novih vsebin ter izboljšanje funkcionalnosti, prikaza in uporabniške izkušnje ter izdelava aplikacij za operacijske sisteme Android in iOS. Ob kontinuiranem postopnem razvoju portala je bilo največ inovativnih rešitev pripravljenih pri tistih slovarjih, ki izkoriščajo možnosti digitalne objave slovarjev, in sicer mrežni grafični prikaz medleksemskih razmerij, slikovni in zvočni material ter uporaba zemljevida za identifikacijo lokacije narečnih slovarjev. Prikazani so tudi načini vključevanja dodatnih vsebin, ki portal vsebinsko širijo iz slovarskega portala v osrednji portal o slovenskem jeziku.
V članku so na podlagi popolnega izpisa iz del slovenskih protestantskih piscev predstavljene dvojinske paradigme osebnih zaimkov v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja, za katere so značilne ...številne dvojnice, ki so v odvisnih sklonih nastale zlasti zaradi postopne pluralizacije. Opisana so pogostnostna razmerja med posameznimi dvojnicami pri različnih avtorjih, opozorjeno pa je tudi na občasno izrabo dvojničnosti za doseganje stilnega učinka.
Pojem fonetike in fonologije portugalskega jezika zaobjema široko in obsežno jezikoslovno področje preučevanja mnogih med seboj raznovrstnih fonoloških različic portugalščine, pri čemer kot ...poglavitni izstopata predvsem evropska ter brazilska različica portugalščine in njuna fonološka sistema. V prispevku je pozornost usmerjena k evropski različici jezika ter njenim posebnostim v primerjavi s slovenščino in slovenskimi fonološkimi značilnostmi. Namen prispevka je sprva opozoriti na glavne podobnosti in razlike med fonološkima sistemoma slovenščine in evropske portugalščine s poudarkom na samoglasniški in soglasniški klasifikaciji obeh jezikov. Nato pa v osrednjem delu preko predstavitve posameznih primerov predvideti najvidnejše diferenciacije ter ob tem morebitne težave, s katerimi bi se lahko soočili slovenski materni govorci in študentje portugalščine kot tujega jezika pri učenju in usvajanju portugalske fonologije, zlasti fonološkega sistema evropske portugalščine. Že raziskano vprašanje fonoloških težav portugalščine za slovenske govorce in študente na ravni usvajanja nosnih samoglasnikov in diftongov, kjer slovenski študentje ne morejo iskati analogije z maternim jezikom, je v tem prispevku nadgrajeno z drugimi fonološkimi posebnostmi, zlasti evropske portugalščine, za katere se predvideva, da bi lahko predstavljale problem slovenskim govorcem in študentom pri učenju, kot je na primer vprašanje soglasnikov in soglasniških sklopov, raznovrstnosti posameznih portugalskih fonemov ter izrazite tendence evropske portugalščine po vokalnih redukcijah.
V prispevku se razpravlja o tem, ali bi slovenski stavek Še pogleda me ne lahko služil kot zgled za to, da je mogoče v slovenščini aktualno sedanjost izraziti z dovršnim sedanjikom. Čeprav ni mogoče ...trditi, da je vidsko obnašanje v vseh slovanskih jezikih enotno, pa se zdi, da stara Miklošičeva trditev, da je odgovor na vprašanje Kaj počneš? v slovanskih jezikih praviloma nedovršni sedanjik, še vedno drži. Dovršni sedanjik ima v slovenščini vrsto pomenov, vendar nima pomena aktualne sedanjosti. Kot navajata slovnica avtorjev Bajec, Kolarič, Rupel in Toporišičeva slovnica, imajo nekateri pomeni dovršnega sedanjika modalno komponento sem pripravljen, sem sposoben, nameravam narediti. Modalno komponento ima verjetno tudi ti. prasens effectivum oz. performativna raba tipa obljubim, prisežem. Mogoče je torej trditi, da ima dovršni sedanjik v Še pogleda me ne modalni pomen – ‘še pogledati me noče’, za kar najdemo paralele tudi v drugih slovanskih jezikih, med drugim tudi v starem novgorodskem dialektu (po Zaliznjaku prezens naprasnogo ožidanija).
Članek obravnava soglasnike standardne kitajščine z vidika govorca slovenskega jezika. Slovenščina ima 21 pomensko razločevalnih soglasnikov, kitajščina enega več. Ker se fonetične značilnosti ...soglasnikov med jezikoma razlikujejo, prispevek prouči možnosti, kako s slovenskimi glasovi predstaviti kitajske foneme, pri čemer upoštevamo tudi načelo gospodarnosti. V ta namen najprej podamo oris slovenskih in kitajskih soglasnikov, jih primerjamo s pomočjo mednarodne fonetične abecede, predlagamo ustreznice in predlagane rešitve strnemo v krajše navodilo, kako naj slovenski bralec izgovarja kitajske soglasnike.
V prispevku smo na kratko predstavili dva obstoječa slovnična pregledovalnika za slovenščino, Besano in LanguageTool, in analizirali njuno uporabo z vidika natančnosti, zanesljivosti in praktične ...uporabnosti. Prav tako smo preverili hipotezo, da uporabniki danih orodij pogosteje upoštevajo predloge popravkov omenjenih orodij pri prevajanju v tuji jezik kot pri prevajanju v materni jezik. Izpostavili smo tudi izsledke, pridobljene pri proučevanju veljavnosti ene dodatnih predpostavk, ki se posredno nanaša na učinkovitost uporabe slovničnih pregledovalnikov. Prispevek ponuja možne odgovore na vprašanja o učinkovitosti in smiselnosti uporabe tovrstnih orodij, ki temeljijo na izsledkih praktičnega poskusa, v okviru katerega smo pričujoča orodja z vidika omenjenih parametrov proučevali pri prevajanju iz slovenščine v angleščino in iz angleščine v slovenščino. Za namen obdelave izsledkov smo razvili tipologijo posameznih kategorij napak, ki predstavlja enega od možnih pristopov za kvantitativno obdelavo izsledkov, pridobljenih pri raziskavah tovrstnih orodij z vidika parametrov natančnosti in zanesljivosti ter odnosa uporabnikov do predlogov popravkov. Izsledki danega poskusa upravičujejo uporabo obeh slovničnih pregledovalnikov za slovenščino, vendar obenem opozarjajo na posamezne možnosti za izboljšave teh orodij.
Prispevek obravnava temeljna glagola vidne zaznave v slovenščini in ruščini. Konstrastivno so obravnavane rabe glagola vídetí/видеть, ki označuje pretežno statično in nezavedno zaznavo, in ...gledati/смотреть, ki izraža dinamično usmerjeno zaznavo. Jezika se razlikujeta glede različnih skladenjskih možnosti omenjenih glagolov, povezanih s sporočanjskimi perspektivami: ene zgradbe izpostavljajo opazovalca, druge pa zmožnost zaznave predmeta.
PDF
