Prispevek obravnava dnevniške poizvedbe uporabnikov po spletnih različicah dveh slovenskih slovarjev – Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) in Slovenskega pravopisa 2001 (SP 2001) – na ...naslovu bos.zrc-sazu.si. (BOS), ki je bil skoraj celo desetletje (2000–2010) vstopna točka za iskanje po različnih besedilnih zbirkah in slovarjih, pripravljenih ali prilagojenih za spletno okolje na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU v Ljubljani. Usmerili smo se prav na področje neuspelih poizvedb. Pokazalo se je, da za slovarje nove generacije, tj. za slovarje, ki so zasnovani primarno za splet, uporabnik potrebuje iskalnike z namigi, iskalnike s popravki neuspelih poizvedb in zbirne iskalnike po različnih slovarjih, v slovarju pa čim bolj celovito in neokrajšano informacijo.
Razpravo o literarni tradiciji v Evangelijih in listih (EiL) Antona Breznika razčlenjujemo z vidika avtorjeve metodologije raziskovanja. Na začetku razčlenjujemo Breznikovo razumevanje pojma ...literarna tradicija in preverjamo nekatere Breznikove trditve o razvoju slovenskega knjižnega jezika oz. jezikovnega sloga v EiL. V nadaljevanju opazujemo, kako se kažejo jezikovnoideološke poteze v njegovih opredelitvah besed in presoji različnih avtorjev EiL, razmišljamo o kvantitativni obdelavi podatkov, pomenu ter časovnem opredeljevanju jezikovne inovacije. Na koncu predstavljamo spremembe različnih zvez glagola s prislovom v enajstih izdajah EiL iz let 1612–2003.
Fonološki opis govora kraja Zibika (SLA T334) Škofic, Jožica
Jezikoslovni zapiski : zbornik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša,
06/2024, Letnik:
30, Številka:
1
Journal Article
Odprti dostop
V prispevku je prikazan govor kraja Zibika (SLA T334), ki spada v srednještajersko narečje štajerske narečne skupine. V obliki fonološkega opisa so predstavljene njegove osnovne glasoslovne in ...naglasoslovne značilnosti, in sicer na osnovi narečnega gradiva, ki ga je zbrala in zapisala Mira Založnik po vprašalnici za Slovenski lingvistični atlas (SLA) leta 1960. Govor Zibike zaradi dvojnic znotraj dolgega vokalizma izkazuje srednještajersko-kozjansko prehodnost.
V prispevku je prikazan narečni govor kraja Dobovec pri Rogatcu (SLA T339), ki spada v srednještajersko narečje štajerske narečne skupine (z nekaj prehodnimi značilnostmi). Fonološki opis prikazuje ...osnovne glasoslovne in naglasoslovne značilnosti tega govora in je nastal na osnovi narečnega gradiva, ki ga je za Slovenski lingvistični atlas (SLA) zbral Jurij Rojs leta 1966. Gradivo je zapisano v stari Ramovševi fonetični transkripciji, zato je avtorica za potrebe fonološkega opisa narečne odgovore celotne vprašalnice pretvorila v sodobno slovensko fonetično transkripcijo.
V prispevku opišemo rabo samoreferenc v zaključni delih z vseh stopenj in ved univerzitetnega študija pri nas, ki smo jo proučili s pomočjo Korpusa akademske slovenščine KAS. Kvantitativna analiza ...glagolskih oblik pokaže, da v akademski slovenščini prevladuje množinska sedanjiška oblika samoreferenc, da raba samoreferenciranja z edninskimi oblikami upada od diplomske do doktorske naloge in da so v slovenskem prostoru izoblikovane izrazito različne konvencije samoreferenciranja v trdih in mehkih vedah. Kvalitativna analiza pa razkrije sovisnost diskurzivnih funkcij samoreferenc od diskurzivnih vlog, ki jih avtor s samoreferenciranjem prevzema.
V članku je predstavljen postopek izbire besed za slovenski matrični stavčni test, ki se uporablja za preizkus slušnega razumevanja pri govoru. Glavni poudarek prispevka je na določitvi fonemske ...porazdelitve v jezikovnem gradivu za test, ki se mora čim bolj približati porazdelitvi fonemov v jeziku testa. Ker porazdelitev fonemov v slovenščini še ni raziskana, jo določimo s pomočjo črkovne porazdelitve v korpusu pisne slovenščine ccKres v kombinaciji s fonetično podatkovno bazo v Mihelič (2006) za tiste primere, kjer črkovni zapis ne ustreza fonemskemu. Na osnovi ugotovljene fonemske porazdelitve nato predlagamo besede za slovenski matrični test.
Redno vpisani tuji študenti Univerze v Ljubljani, ki se v prvem letu študija v okviru modula Leto plus učijo slovensko, se v drugem semestru na posebni delavnici podrobneje spoznajo s spletnimi ...jezikovnimi viri in tehnologijami za slovenščino. V prispevku je opisana izvedba te delavnice v študijskem letu 2019/20, ko je zaradi pandemije koronavirusa potekala na daljavo, v obliki interaktivnih videoposnetkov z nalogami za preverjanje razumevanja snovi. Drugi del prispevka se osredotoča na mnenje študentov o tovrstnih jezikovnih virih. S spletno anketo sem analizirala stališča in izkušnje študentov dveh generacij: študenti generacije 2018/19 so spletna orodja spoznavali v razredu, študenti generacije 2019/20 pa na daljavo. Sodeč po rezultatih ankete, mlajša generacija študentov jezikovne vire na spletu uporablja pogosteje. Študenti obeh skupin najpogosteje uporabljajo Googlov Prevajalnik, ki mu sledijo Sloleks, pregibnik Besana, Fran in Pons. Kot argumente za uporabo teh virov izpostavljajo predvsem hitrost oz. enostavnost uporabe in navajenost na določen vir.
Prispevek primerja pomensko-skladenjske značilnosti bolgarskih odvisnikov neuresničenega dejanja in njihovih slovenskih prevodnih ustreznic; primerjava temelji na besedilnih zgledih iz petih ...bolgarskih književnih del in njihovih slovenskih prevodov. Analizirani bolgarski odvisniki in njihove prevodne ustreznice so si podobni po pomenu, časovni perspektivi, položaju in osebkovnosti; slovenske ustreznice se od izhodiščnih odvisnikov razlikujejo predvsem po zgradbi, skladenjski funkciji in rabi glagolskih oblik.
V prispevku je predstavljena primerjava glasoslovnega sistema slovenščine in makedonščine, na podlagi katere je narejena analiza napak govorcev makedonščine pri učenju slovenščine kot tujega jezika ...na glasoslovni ravnini. V raziskavi je sodelovalo 20 študentov Univerze na Primorskem, ki so govorci makedonščine. Analiza zajema variante izgovora v in l, izgovor e in polglasnika pred r in upoštevanje premene po zvenečnosti. Rezultati so sistematično predstavljeni v preglednicah, analiza pa vključuje tudi razlago in izvor izgovornih napak.
Na slovenskem oddelku Generalnega direktorata za prevajanje Evropske komisije se s spolno občutljivim jezikom ukvarjamo od leta 2016, ko smo opazili vse pogostejšo rabo spolno nevtralnega jezika v ...angleških izvirnikih. Tak jezik štejemo za namerno izbran način pisanja in torej za pomembno prvino izvirnika. Vendar pa spolno nevtralnega jezika običajno ni mogoče neposredno prevesti v slovenščino, in če spolno nezaznamovane oblike prevajamo z generičnim moškim spolom, je jezik prevoda seksističen. Večinoma je treba spolno nezaznamovanost v prevodu izraziti neodvisno od izvirnika. Slovenski oddelek Generalnega direktorata za prevajanje Evropske komisije je smernice za spolno občutljivo rabo jezika razvil v sodelovanju s strokovnjaki in strokovnjakinjami iz slovenske javne uprave in akademske skupnosti. Nekatera sredstva spolno občutljivega jezika so relativno neproblematična, za mnoga vprašanja pa so potrebne nadaljnje raziskave in izkušnje.
PDF
