Poročila Trobec, Tajan; Stojilković, Borut; Rogelj, Boštjan ...
Dela (Univerza v Ljubljani. Oddelek za geografijo),
12/2022
58
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Terensko proučevanje prsti
Geografsko raziskovanje slovenske Istre 1
Slovenske manjšine v sosednjih državah
Izvajanje pristopa LEADER/CLLD v Sloveniji
Slovenske srenje kot izročilo in priložnost
...Mesec prostora 2022
Zaključek projekta na temo potencialno onesnaženih območij v Sloveniji – vzpostavitev baze ter izdelava modela za ocenjevanje potrebe po njihovi prednostni obravnavi
CELSA bilateralni raziskovalni projekt s KU Leuven na temo podpornega okolja za nove pristopnike v kmetijstvo
Modra fakulteta: odgovor Univerze v Ljubljani na dolgoživost
Trajnostni razvoj turizma – prakse in pristopi v Srbiji in Sloveniji
V prispevku prikazujemo izbrane istrskoslovenske narečne izraze za ptice iz družine rac in gosi (Anatidae), reda plojkokljunov (Anseriformes). Istrskoslovenske ornitonime smo zbrali po vprašalnici, ...ki je bila podlaga za pripravo slovarja Lexicon ornitologicum Histriae slovenicae (LOHS). Prvo raziskavo je opravil Goran Filpi, in sicer v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, druge, novejše podatke, pa je zbrala Suzana Todorović leta 2009 v okviru svoje doktorske disertacije.2 Ornitonimi, ki jih je Suzana Todorović zapisala v Novi vasi, so bili objavljeni v IbLA, tisti, ki jih je zapisala v Borštu, pa v LAIČaG. Avtorja sta zbrano gradivo primerjala, izraze etimološko analizirala in prikazala, katere izraze Istrani še uporabljajo oz. katere so opustili ali jih nadomestili z drugimi poimenovanji.
V prispevku so prikazana hišna imena v dveh krajih slovenske Istre – na Šaredu1 , ki je bil do konca 19. stoletja skoraj neposeljen (popis iz leta 1869 beleži le 32 prebivalcev), in na Pomjanu, kjer ...je zgodovina naseljevanja veliko starejša. Tu so lastna zemljepisna imena številčnejša in bogatejša. Medtem ko smo na Šaredu zapisali večinoma hišna imena, ki razkrivajo poreklo prebivalcev, na primer pri Glemčanih, pri Doljanih, pri Rakitljanih ipd., smo na Pomjanu slišali raznovrstnejša poimenovanja, na primer pri Gunjaču, pri Malnarci, pri Vikiču, pri Kapitanu, pri Šolčoki idr.
U radu je pregled obiteljskih nadimaka potvrđenih u selu Bertoki kraj Kopra
popraćen analizom njihova podrijetla. Govor Bertoka dio je rižanskoga poddijalekta
koji sa šavrinskom varijantom tvori ...slovensku istarsku dijalektnu skupinu.
Starosjedioci u Bertokima – Istrani s romanskim i slavenskim korijenima – govore
istarskim dijalektom talijanskoga i slovenskoga podrijetla. Dakle, u Bertokima
postoji suživot slovenskoga jezika – bertošanskoga, kako ga zovu mještani, i
istarskovenecijanskoga zvanoga bertosano.
Istraživanjem je utvrđeno da je u Bertokima i u drugim dvodijalektnim naseljima
prijelaz iz slavenske jezične i kulturne tradicije u romansku većega intenziteta
nego u naseljima čiji stanovnici govore samo jednim dijalektom. Bertošanci
koji govore romanski uglavnom su receptivno dvojezični, dok su stanovnici slovenskoga
podrijetla aktivno dvojezični. Taj se fenomen može pripisati sociolingvističkomu
položaju Istrana u prošlosti.
Građa je prikupljena u razgovorima sa starosjediocima slovenskoga podrijetla.
Obiteljski nadimci zapisivani su tijekom razgovora te tijekom (kasnijega) preslušavanja
snimaka. Zabilježeno je i analizirano trideset šest obiteljskih nadimaka.
Oni su nastali od: osobnih imena (npr. pri Drejčkih), prezimena (npr. pri Marticih),
toponima (npr. pri Papečih), naziva zanimanja (npr. pri Tonetu šuštarju),
naziva biljaka (npr. pri Panankuli), naziva životinja (npr. pri Čuketih) te od osobnih
nadimaka (npr. pri Trakajih).
Etimološka analiza pokazala je da većina obiteljskih nadimaka potječe iz istarskovenecijanskoga,
stoljećima prisutnoga u Bertokima.
V prispevku1 prikazujemo šestintrideset bertoških hišnih imen, ki smo jih v sodelovanju z istrskoslovensko govorečimi domačini zapisali med terensko raziskavo leta 2020. Iz analize izhaja, da so ...hišna imena obravnavanega kraja – glede na poimenovalno motivacijo – nastala iz osebnih lastnih imen, priimkov, geografskih imen, iz poimenovanj za poklice, iz poimenovanj za rastline in živali ter iz vzdevkov, npr. pri Drejčkih, pri Marticih, pri Papečih, pri Tonetu šuštarju, pri Panankuli, pri Čuketih ali pri Trakajih. Etimološka analiza je pokazala, da je večina imen romanskega izvora, kar priča o vplivu, ki ga je imela istrobeneščina na slovensko istrsko narečje, čeprav so skozi zgodovino v kraju sobivali vaščani slovanskih in romanskih korenin, ki so bili večinoma (vsaj) receptivno dvojezični.
Pričujoči članek predstavi diahroni pregled didaktičnih pristopov, ki so se uveljavljali pri poučevanju tujih in drugih jezikov v svetu do danes. Njegov namen je preveriti njihovo rabo pri ...glotodidaktiki italijanščine kot drugega jezika na narodno mešanem območju slovenske Istre. Po primerjavi z učnim načrtom avtorica umesti vidnejše pristope v sodobno pedagoško prakso in jih na konkretnih primerih lastne pedagoške prakse preuči ter poda smernice uporabe v prvem in drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovnih šol.
Avtor v članku obravnava poseljevanje Koprskega okraja po drugi svetovni vojni. V prvih povojnih letih so se na Koprsko iz notranjosti Slovenije večinoma priseljevali strokovni in politični kadri, v ...poznejšem obdobju pa so se priseljenci zaposlovali kot industrijski delavci. Po avtorjevi hipotezi so komunistične oblasti načrtno spodbujale priseljevanje samo v prvem obdobju, pozneje pa so ti procesi potekali precej bolj spontano.
Ekološka pridelava oljk v Sloveniji Podmenik, Dane; Lampič, Barbara; Bavec, Martina
Dela (Univerza v Ljubljani. Oddelek za geografijo),
12/2013
39
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
V prispevku predstavljamo razvoj in značilnosti ekološke pridelave oljk v Sloveniji. V letu 2012 je bilo zabeleženih 184,5 ha ekoloških oljčnikov, kar predstavlja 10 % vseh oljčnih nasadov. Glede na ...trende lahko v naslednjih letih pričakujemo, da bi se obseg ekoloških oljčnikov lahko povzpel na 350 ha. Pomembna je tudi ugotovitev, da pridelovalci namenjajo premalo pozornosti trajnostnim kmetijskim praksam, kar sproža kritičen premislek o izpolnjevanju temeljnih standardov ekološkega kmetijstva.
Za sodobno humanistiko je znacilno, da poudarja vlogo jezika kot sistema znakov, ki omogoca ne le komuniciranje, razpravljanje, izrazanje mnenj, temvec prek rab, aktualizacij tega sistema vzpostavlja ...druzbene vezi, pripadnosti, identitete, oblikuje modele za pojmovanje sveta, prostora. Postrukturalisticni4 »jezikovni obrat«, ki je v humanistiki izpostavil ontolosko prvenstvo teksta in diskurza ter ju povezal z razmerji moci in strukturami vednosti, se v geografiji najjasneje kaze v metafori pokrajina je besedilo (Hoelscher 2009b). Razumevanje pokrajine kot besedila sicer samo na sebi ni iznajdba postmoderne geografije, saj je zaznamovalo ze nemsko Landschaftsgeographie in njeno hermenevticno razbiranje antropogenih sledi in objektivizacij druzbenosti v fizicnosti pokrajine, koreninilo pa je se v starejsem izrocilu krscansko-humanisticnega tolmacenja prostora v stari geografiji 19. stoletja (Hard 2008: 271-272, 279-284). Toda prvotno zgolj metaforicna analogija med tekstom in prostorom se je zdaj tako rekoc leksikalizirala in terminologizirala, s tem da je bila vpeljana v okviru razclenjenega lingvo-semioticnega pojmovnega instrumentarija, ki je preplavil postmoderno humanistiko. Na splosno lahko besedilo opredelimo kot komunikacijski pojav, ki nastane z uporabo jezikovnih znakov za predstavitev (reprezentacijo) neke vednosti, stalisca in/ali uresnicevanje nekega namena, cilja (Marko Juvan 2006: 120). Besedilo sestavljajo povedi in druge jezikovne prvine, ki so oblikovno in vsebinsko povezane ter soodvisne, tako da je besedilo zaokrozena celota. Ta celota predstavlja posebno raven pomena, to je smisel, ki ima med drugim posebno komunikacijsko vlogo. Tako besedilni smisel kakor omenjena vloga sta odvisna tudi od situacije oz. konteksta, v katerem besedilo nastane, polozaja, v katerem ga naslovnik sprejema, in intenc akterjev, ki elemente materialnega sveta - z njihovim razmejevanjem od okolja in vzpostavljanjem pomenotvornih razmerij med njimi - kot besedilo vzpostavijo ali dojamejo (Juvan 2006: 120-121). Besedilo je »pojav, ki je vseskozi vpet v proces pisanja, razumevanja, interpretiranja in reinterpretiranja konvencionalnih znakov« (Juvan 2006: 133), zato ni le kulturni izdelek, ampak tudi simbolni prostor, kjer socasno potekata dva procesa: predstavljanje sveta in druzbena interakcija. Besedilo je ne samo temeljna enota literature, ampak je, kot je opozoril Bahtin, »temeljna danost ... vsega humanisticno-filoloskega misljenja« (Bahtin 1999: 285), kar pomeni, da je humanisticnim znanstvenikom sodobna in pretekla kultura s svojimi praksami vred dostopna in pomenljiva samo prek tekstov (izjav), materializiranih v najrazlicnejsih oblikah; teksti kot izhodisce in glavni predmet humanistike pa so ne samo pisni ali ustni, temvec tudi nebesedni, denimo vedenje neke skupine v ritualih ali simbolna govorica arhitekture in urbanizma (prim. Juvan 2000: 7-14). Pojem tekst, razumljen v sirsem semioticnem pomenu, je mogoce prenesti na zivljenjski prostor in pokrajino, kolikor v njuni fizicnosti opazovalec prepozna znakovnost (znake, indekse, sledi, simptome itn.), prek katere lahko prostoru prisodi neki pomen, sporocilnost. Geografija je pri preucevanju prostora segla se po dveh literarnoteoretskih koncepcijah, povezanih s pojmom tekst. Konstitutivna lastnost tekstov je medbesedilnost, saj vsako besedilo vsebuje sledi drugih besedil in znakovnih sistemov kulture oz. se nanje nanasa, sklicuje, te predloge pa spet predpostavljajo, evocirajo in predelujejo nove in nove tekstualne plasti sodobnega in preteklega kulturnega prostora (prim. Juvan 2008). V luci pojma medbesedilnost lahko preucujemo slojevitost pejsaza ali mestnega tkiva, ki v sleherni sedanjosti nosi v sebi sporocila ostalin iz minulih dob naravne in kulturne zgodovine, pa tudi clovekovo orientacijo v prostoru ter njegovo kognitivno urejanje, clenjenje in opomenjanje neposrednega zivljenjskega okolja prek mentalnih podob in shem, spominsko akumuliranih z recepcijo mnogovrstnih, zlasti zanrsko ponovljivih besedilnih imaginacij prostora (Juvan 2006: 255-258). Drugi izraz, ki je pritegnil geografe, je diskurz, tj. raba jezika v konkretnih situacijah, v katere izjavljanje umesca svoje subjekte in vzpostavlja vezi z aktanti, ki so naslovniki izjave ali pa so z njo predstavljeni, predpostavljeni, zlasti kot nosilci predhodnih, naknadnih ali moznih izjav (prim. Juvan 2006: 47-51; Koron 2004/2005). V geografiji je diskurz razumljen kot niz reprezentacij, praks in predstav, ki oblikujejo pomene, jih povezujejo v omrezja in jih osmisljajo.
Literarna dela kot diskurzivna artikulacija bivanjskega izkustva življenjskega prostora postajajo legitimen predmet geografskega preučevanja. Postmoderna geografija si je za svoje potrebe prilagodila ...tudi nekatere koncepcije literarne vede, kot so intertekstualnost, pokrajina kot besedilo ali geografsko zamišljanje. Kvalitativna analiza izbranih primerov literarnih besedil, ki tematizirajo prostor slovenske Istre, pokaže, kako se v njih oblikujejo topofilija, identitetna razlika jaz/drugi ter občutja kraja in brez krajevnosti. Gre za sodobne pojme humanistične geografije, ki pretežno objektivistično, naravoslovno-družboslovno tradicijo stroke nadgrajujejo z upoštevanjem posameznikovega in skupnostnega dojemanja, zamišljanja in oblikovanja prostora. Literarna dela geografiji omogočajo preučevanje našega odnosa do življenjskega okolja in pomenov, ki jih prostoru pripisujemo ali pa se z njimi identificiramo. Naša razmerja do prostora so tudi temeljni pogoj za oblikovanje identitet in družbene odgovornosti.
PDF
