V zadnjih petih letih so se v Varaždinski in Medžimurski županiji uresničile nove možnosti učenja slovenskega jezika v šolah. V prispevku obravnavamo pravne možnosti urejanja položaja slovenščine na ...Hrvaškem, uresničevanje možnosti učenja slovenščine v Varaždinski in Medžimurski županiji v praksi ter izsledke raziskav, opravljenih med dijaki dveh srednjih šol in njihovimi starši o učenju slovenskega jezika. Izsledki raziskav so med drugim pokazali, da imajo dijaki in starši do učenja slovenskega jezika pozitiven odnos. Znanje slovenščine jim pomeni zlasti večje možnosti za izobraževanje oziroma zaposlitev v Sloveniji. Pokazalo pa se je tudi, da je med učenci slovenskega jezika malo pripadnikov slovenske manjšine.
Nova slovnica: kje smo in kam gremo Arhar Holdt, Špela; Ahačič, Kozma; Krapš Vodopivec, Irena ...
Slovenscina 2.0,
12/2018, Letnik:
6, Številka:
2
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
6. junija 2018 je na Inštitutu Jožef Stefan potekal dogodek, na katerem so bili javnosti predstavljeni cilji in prvi rezultati projekta Nova slovnica sodobne standardne slovenščine: viri in metode ...(ARRS J6-8256). Namen projekta je razviti jezikoslovno metodologijo za računalniško podprto analizo sodobne slovenščine, kakršna je zajeta v referenčnih besedilnih korpusih slovenskega jezika. Z novo metodologijo bodo pripravljene baze jezikovnih podatkov, ki bodo po koncu projekta skupnosti odprto na voljo za raziskave, gradnjo jezikovnih priročnikov ter učnih gradiv, razvoj jezikovnotehnoloških orodij ipd.
Omenjeno projektno financiranje izdelave nove slovnice sicer ne pokriva, vendar že priprava podatkovnih baz zahteva premisleke o trenutnih prioritetah slovenskega prostora. Sodobni slovnični opis je brez dvoma med cilji za prihodnost, ni pa še v konsenza, kako naj bo oblikovan, da bo odgovoril na (različne) potrebe sodobne družbe. Da odpremo razpravo, smo na projektnem dogodku organizirali strokovni posvet, opredeljen z naslednjimi vprašanji: kdo so deležniki, ki bi lahko projektne rezultate uporabljali; na kaj moramo pri pripravi paziti, da bodo podatki optimalno uporabni; kakšno oz. katero slovnico potrebujemo najprej; katere so metodološke in logistične premise njene priprave; kje je trenutno slovensko slovničarstvo in kakšen razvoj si lahko obetamo; kakšne so potrebe po slovničnih podatkih pri različnih uporabniških skupinah ter kaj bi trenutne vrzeli najbolje naslovilo.
V príspevku je prikazanih 95 vodnih imen s slovenskega etničnega ozemlja, izpeljanih iz 83 slovanskih antroponimov. Predstavljena je njihova tvorjenost zlasti glede na pripone, posebej pa so ...predstavljeni antroponimi, vsebovani v vodnih imenih.
Vprašanje spola govorcev opisovanih glasov ni bilo izpostavljeno niti v Toporišičevi slovnici (1976-) niti v Slovenskem pravopisu 2001. Raziskovanje samoglasnikov, ki je bilo utemeljeno na ...sistematično spolsko približno enakovredno razporejenem gradivu, se začne šele v 21. stoletju, ko je upoštevanje tako ženskih kot moških govorcev v gradivu jezikoslovni standard in nujnost v fonetično-fonoloških znanstvenih raziskavah. V članku s fonološkega stališča analiziramo tudi F0 (osnovni ton), ki značilno opredeljuje spol govorca.
Članak se bavi nekim problematičnim primjerima unutar teorijsko-glazbene terminologije u slovenskim udžbenicima. Nakon predstavljanja karakteristika i opće terminološke problematike u slovenskoj ...glazbenoj terminologiji autorica ističe problem sinonimije kao osnovnoga problema u razumijevanju tekstova, kako u starijim, tako i suvremenim glazbenim udžbenicima. Na nekoliko primjera pokazuje se da izostanak jasnoga odvajanja između naziva i pojma može biti zavaravajuć i kontraproduktivan za razumijevanje teksta, a posljedično i za razumijevanje samoga gradiva za učenike.
Avstrijska Štajerska ima svoj slovenski delež prebivalstva. Različni vzroki v zgodovini so vodili do tega, da se manj in manj govori slovensko. Katera slovenska društva so na Štajerskem in kakšne so ...njihove aktivnosti za ohranjanje slovenskega jezika, o tem govori sledeči članek.
Portal Fran: od početaka do danas Perdih, Andrej
Rasprave Instituta za hrvatski jezik i jezikoslovlje,
10/2020, Letnik:
46, Številka:
2
Journal Article
Odprti dostop
Internetski Portal Fran: Rječnici Instituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU osnovan je u listopadu 2014. Zauzeo je mjesto glavnog rječničkog portala za slovenski jezik. U članku se opisuje ...daljnji razvoj portala od godine 2015. do rujna 2019., kad je fokus bio na integriranju novih sadržaja i poboljšanju funkcionalnosti, prikaza i korisničkog iskustva te izgradnji aplikacija za operativne sustave Android i iOS. kontinuiranim razvojem portala razvijena su najinovativnija rješenja za one rječnike koji se koriste mogućnostima digitalnog objavljivanja rječnika, odnosno mrežnim grafičkim prikazom međuleksemskih odnosa, slikovnim i zvučnim materijalima i mapama za identificiranje mjesta u dijalektnim rječnicima. također se pokazuju načini integriranja dodatnih sadržaja koji portal sadržajno proširuju s rječničkog portala na središnji portal o slovenskom jeziku.
U Institutu za slovenski jezik Fran Ramovš u Istraživačkom centru Slovenske
akademije znanosti i umjetnosti u Ljubljani slovenski dijalektolozi prikupili
su i digitalizirali građu za jezične ...(dijalektne) atlase. Za Općeslavenski lingvistički
atlas (OLA) napravljen je niz računalnih alata koji omogućuju ili olakšavaju
kontrolu prikupljenih i već objavljenih podataka u tablicama. Slična tablica
napravljena je i objavljena za sveobuhvatniju i detaljniju slovensku dijalektnu
gtrađu prikupljenu za Slovenski lingvistički atlas (SLA). Paralelno predstavljanje
(ne samo slovenskih) jezičnih pojava iz ovih dvaju atlasa može pridonijeti
novim načinima gledanja na leksik i gramatičke pojave u oba velika jezična (dijalektna)
atlasa.
U radu se istražuju sličnosti i razlike između suglasničkih fonema i alofona slovenskog i talijanskog
standardnog jezika, fonotaktički fenomeni obezvučenja i ozvučenja u oba jezika i problematične
...osobine izgovora talijanskih suglasnika u jeziku slovenskih studenata (na sveučilišnoj razini). Fonološka
kontrastivna analiza pokazala je relativno veliku podudarnost slovenskih i talijanskih fonema (18
podudarnih fonema u odnosu na ukupno 22 slovenska i 23 talijanska fonema); broj alofona, prisutnih u oba
jezika, daleko je manji (4 podudarna alofona od ukupno 19 slovenska i 12 talijanska alofona). Kontrastivna
analiza obezvučenja i ozvučenja suglasnika u slovenskom i talijanskom (u studiji uzima se u obzir i situacija
u talijanskom regionalnom jeziku) pokazala je da se u analiziranim jezicima oba fenomena aktiviraju u
uglavnom različitim fonetskim kontekstima te da utječu na različite skupine suglasnika. Perceptivna analiza
talijanskog izgovora slovenskih (sveučilišnih) studenata otkrila je nekoliko problematičnih točaka: zamjenu
talijanskih fonema, odsutnih u slovenskom, sličnim slovenskim fonemima (posebno /ɲ ʎ/ → /lj, nj/, /r/ →
/ɾ/, /v/ → /ʋ/, /kw, ɡw/ → /kʋ, ɡʋ/), drugačiju distribuciju nekih fonema u odnosu na talijanski standard
(posebno /s z/ i /ʦ ʣ/) i prisutnost obezvučenja i ozvučenja suglasnika slovenskog tipa. Uz interferenciju
slovenskog može se pretpostaviti, barem u nekim slučajevima, i utjecaj sjevernog talijanskog regionalnog
jezika (posebno talijanskog izgovora u Veneziji Giuliji) te utjecaj netransparentne talijanske grafi je (usp.
“fonetsku vrijednost” grafema ‹s›, ‹z›, ‹i›). Neke od problematičnih točaka talijanskog izgovora slovenskih
studenata uklanjaju se tokom kontinuirane izloženosti talijanskom standardu, dok druge (posebno one,
vezane uz interferenciju slovenskog jezika) mogu biti trajnije prirode.
Extended description:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
...mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Artiče: kulturni dan na šoli - obujanje narečij - projekt »Dejmo po naše«. Projekt so pripravili ob evropskem dnevu jezikov. Izjava otroci Jernej Rožman, Anita Slak, Tilen Šoštarič, Rok Verstovšek, Jure Hotko.
Cultural day at elementary school aiming towards the revival of dialects; a project called "Let's say it our way" was initiated. The project was prepared to incorporate the European Day of Languages. Statements by various children: Jernej Rozman, Anita Slak, Tilen Šoštarič, Rok Verstovšek and Jure Hotko.
Information:
Cultural day at school - the revival of dialects - a project “Let’s say it our way.”
Original language summary:
Kulturni dan na šoli – obujanje narečij – projekt »Dejmo po naše«.
PDF
