Nova prešerniana Miran Hladnik; Luka Zibelnik; Jana kolar ...
Slavistična revija,
03/2016, Letnik:
64, Številka:
3
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
V prešernoslovsko evidenco sta prišli dve novi varianti Prešernovih rokopisov pesmi Dohtar in Slovo od mladosti. Poročamo, kako je do najdbe prišlo, opišemo rokopisa, predstavimo vse poznane variante ...obeh pesmi v preslikavi in v vzporednem diplomatskem prepisu. Z bližnjo infrardečo spektroskopijo papirja izključujemo možnost novodobne ponaredbe rokopisov. Prispevek sklepa verzološka analiza.
Prešernovi rokopisi so predmet literarnozgodovinskega, zbirateljskega in splošnega slovenskega kulturnega interesa. Prispevek povzema zgodovino njihovih najdb in selitev, s čimer se navezuje na ...starejše prešernoslovje in evidentira doslej manj znane in nepoznan!e udeležence pri prometu z rokopisi.
Članek sintetizira spoznanja o konstruktivističnih elementih Kosovelove poezije, ki jih v svoji knjigi Srečko Kosovel: Monografija opiše Janez Vrečko, ter nevroznanstvena spoznanja o delovanju ...človeške percepcije (Semir Zeki) in percepcije med branjem (Jaana Simola). Ugotovimo, da Kosovelova pesem Sferično zrcalo vsebuje sedem ključnih konstruktivističnih principov in devet konstruktivističnih elementov, ki imajo na ravni nevrobiologije percepcije natančno določene nevropsihološke učinke. Ključno spoznanje pričujoče razprave je, da nevropsihološke funkcije Sferičnega zrcala podpirajo in konstruirajo vsebinsko-sporočilno zasnovo pesmi.
Ketteju je ritem osnovna prvina poezije, zato le redko uporablja prosti verz, kar je v nasprotju z ugotovitvami starejše literarne zgodovine. Obenem je njegov metrum izjemno raznolik. Iz ...tradicionalne poezije in ljudske pesmi je prevzemal vse, kar je bilo neregularno: neregularno silabotoničnost in toničnost, mešanje silabotoničnega in toničnega verza, nečisto rimo. Prav tako je eksperimentiral s silabotoniko: neurejeno je mešal trozložne metrume, urejeno mešal jambe in troheje v lirski poeziji (a ne v epiki kot pesniki 19. stoletja).
V prispevku so obravnavane osnove, procesi in funkcije mitičnih transformacij v pesniškem ciklu Odisej Gregorja Strniše. Doumevanje preteklosti nam da zaznati deridajevsko igro razlik, dvoumnosti, ...subjekt Strniševe poezije pa odkriva potepuško izkušnjo humanitete kot izkušnjo izven tradicionalnega metafizičnega diferenciranja življenja in smrti. Strniševa nova mitologija omogoča, da se podobe starodavnih svetov ponovno vzpostavijo s pomnoženimi perspektivami, da se to posreduje s pomočjo kompleksne optike spoznanj o preteklosti in da se tako določi izkušnja 20. stoletja. Nov mitični svet Gregorja Strniše predstavlja skrivnostno dimenzijo, v kateri so znaki nevidnega istočasno tudi namigi in skrivajo ne le eksotičen pomen preteklosti, ampak tudi mračno ontološko izhodišče seštevka preteklih dogodkov in zgodb o njih.
Strniševa poezija je dokaz za soobstoj in medsebojno povezanost različnih razsežnosti individualnega in univerzalnega sveta. Zato se zdi, da je kategorija medbesedilnosti v pomenu odkrivanja ...razvidnih in skritih povezav, ki združujejo različna umetniška in kulturna dela v primeru obravnavanega opusa, utemeljena in pričakovana. Namen prispevka je analizirati medbesedilne povezave s slikarstvom Giorgia de Chirica, pomembnega italijanskega slikarja in ustvarjalca t. i. metafizičnega slikarstva. Pesmi dveh ciklov (Sence in Stolpi) iz zbirke Škarje lahko obravnavamo kot ekfraze, ker se v njih pojavljajo očitna znamenja, ki nas usmerjajo neposredno na konkretna dela slikarske umetnosti de Chirica.
