Theory. Social homecare is important for older people, as it enables them to remain in their own homes during worsening health, thus relieving the burden on institutional facilities such as homes for ...the elderly or nursing homes and hospitals.
Method. A representative survey of social homecare users was employed to assess determinants of the scope of social homecare in Slovenia. Multiple regression analysis was used to evaluate determinants defined by Andersen’s behavioral model that affect the scope of social homecare.
Results. As expected, need (Functional impairment B = .378, P = 0.000) was the most important explanatory component, followed by availability of informal care network (Lives alone B = -.136, P = 0.000; Has children B = - .142; P = 0.000) and other contextual factors such as total costs of the services (B = -.075; P = 0.003) and temporal availability of services (B=-.075, P=0.012). The model explained 18% of variability in the scope of social homecare.
Conclusion. This study showed that data on the individual level, as opposed to data on an aggregated level, show different determinants of social homecare utilization. Moreover, the results showed that social homecare is especially important in two circumstances: when older people have a high level of need and when they do not have access to informal care networks. Contextual factors had a moderate effect on the scope of social homecare, which shows universal access to the latter at the individual level.
Teoretična izhodišča. Socialna oskrba na domu je pomembna storitev za starejše z zdravstvenimi težavami, prebivajoče v domačem okolju. Ob zagotavljanju boljše kakovosti življenja ta storitev pomembno razbremenjuje institucionalne storitve zdravstvenega in socialnovarstvenega sistema.
Metoda. Na podatkih reprezentativne raziskave uporabnikov socialne oskrbe na domu smo raziskali vpliv teh dejavnikov na obseg socialne oskrbe na domu. Z multiplo regresijsko analizo smo ugotovili vpliv dispozicijskih in kontekstualnih dejavnikov ter potreb na število aktivnosti, pri katerih uporabnikom pomagajo socialne oskrbovalke.
Rezultati. Kot predpostavlja teoretski model, potrebe (B = ,378, P = 0,000) pojasnijo največji del variabilnosti obsega socialne oskrbe na domu. Po pojasnjevalni moči sledijo razpoložljivost neformalnih oskrbovalcev(živi sam B = -0,136, P = 0,000; ima otroke B = -0,142; P = 0,000) ter drugi kontekstualni dejavniki, kot so skupni stroški ure oskrbe(B = -0,075; P = 0,003) in časovna razpoložljivost socialne oskrbe na domu(B= -0,075, P=0,012). Končni model pojasni 18% obsega socialne oskrbe na domu.
Razprava. Dokazali smo, da na individualni ravni na uporabo socialne oskrbe na domu vplivajo drugi dejavniki kot na agregirani ravni. Socialna oskrba na domu je najpomembnejša ob veliki potrebi po oskrbi in odsotnosti neformalnih oskrbovalcev. Zmeren vpliv kontekstualnih dejavnikov nakazuje sorazmerno enakomeren dostop do socialne oskrbe na domu.
V prispevku je predstavljena kvalitativna empirična raziskava o odnosu starejših odraslih do sodobne likovne umetnosti, ki je bila opravljena z analizo odzivov na razstavo del umetnika Jožeta Baršija ...v Muzeju sodobne umetnosti v Ljubljani spomladi 2013. Izpeljani sta bili dve fokusni skupini – pred ogledom razstave in po njem, ko so starejši prišli v neposreden stik z umetnikom in njegovimi deli. Rezultati kažejo na odnos starejših odraslih do sodobne (slovenske) likovne umetnosti in potencial ustrezno zasnovanega izobraževanja pri razvoju zmožnosti za doživljanje in estetsko presojanje likovnih del. Analiza, ki je temeljila predvsem na teoriji kulturnega kapitala in na s tem povezanem konceptu estetske kompetence, teoriji izobraževalnih potreb starejših in teoriji likovne umetnosti, je pokazala na pomen družbenega in kulturnega konteksta. Avtorica raziskave ugotavlja, da mora izobraževanje starejših na področju sodobne likovne umetnosti ponuditi starejšim odraslim več raznolikih možnosti, pri čemer imajo muzeji kot družbene institucije posebno vlogo. Če z izobraževanjem zgolj sledimo že razvitim potrebam (osebnim zanimanjem) starejših odraslih, jih v doživljanje sodobne likovne umetnosti ne privabimo.
Staranje prebivalstva kot neizogibna posledica družbenih sprememb postavlja pred družbene akterje nove, drugačne izzive. S podaljševanjem delovne dobe naraščajo potrebe po vlaganjih v človeški ...kapital delovno aktivnih starejših, za ohranitev njihove zaposljivosti kot tudi učinkovitosti. Z globalizacijo in informacijskotehnološko povezanostjo na vseh področjih se kot vse bolj nujna spretnost poudarja znanje tujih jezikov delovno aktivnih starejših. Tako je pomembno tudi poznavanje njihovih motivov za učenje. Z raziskavo v jezikovnih šolah ugotavljamo, da se motivacija za učenje tujih jezikov med mladimi in starejšimi statistično značilno razlikuje. Delodajalci kot tudi jezikovne šole pa naj bi s spremembami sedanjih praks ustvarjali nove možnosti za osvojitev te spretnosti.
Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje je, podobno kot društva, registrirana zunaj rednih univerz, že od vsega začetka neodvisna organizacija. Pristop, ki ga je univerza za tretje ...življenjsko obdobje tako razvila, temelji na sodelovanju mentorjev in učencev. Ta pristop je zdaj že tradicionalen in je še vedno značilen za naše izobraževanje starejših odraslih. Različne generacije živijo znotraj različnih družbenih omrežij in okoliščin. Izobraževanje starej- šim ljudem pomeni način življenja in kvaliteta izobraževanja odraslih temelji na kvaliteti mentorjev in mentoriranja. Mentoriranje je intimen odnos med mentorjem in učencem. Posebnost mentoriranja na slovenskih univerzah za tretje življenjsko obdobje je plodno medgeneracijsko sodelovanje. Mentoriranje je tako postalo običajen pristop k izobra- ževanju in omogoča pomemben delež neodvisnega individualnega učenja.
Prispevek prinaša spoznanja o pomenu mentorja in njegovi vlogi v izobraževanju starejših odraslih. Starejši odrasli so lahko udeleženci izobraževanja oz. mentoriranci v mentorskem procesu, lahko pa ...tudi mentorji drugim osebam, ne glede na starost. Pomembno je, da imajo poleg svojih strokovnih znanj in izkušenj tudi nekatera znanja o vlogi mentorja, pomenu komunikacije in mentorstvu kot procesu. Omenjeno bomo predstavili v prispevku, kjer bomo še posebej poudarili skupne značilnosti mentorstev na različnih področjih. Predvsem je za razvoj mentorskega odnosa pomembna na posameznika usmerjena paradigma mentorstva. Poleg te pa bomo opisali tudi razvojne stopnje v mentorskem odnosu, ki so pomembne za dosego dobrega mentorstva starejšim odraslim osebam.
Semantično polje tega prispevka zajema koncepte, kot so izobraževalna vloga muzejev, organizirano prostovoljstvo, kulturna dediščina. Avtorica se v prispevku sprašuje o vlogi muzeja v starajoči se ...družbi in preuči sodobni model izobraževanja starejših odraslih v muzejih, ki naj na konceptualni ravni povezuje izkustveno znanje starejših z nesnovno obliko kulturne dediščine in prostovoljstvom. Avtorica nadalje predstavi razvojni model Mediator v kulturi, ki so ga zasnovali na Slovenski univerzi za tretje življenjsko obdobje, pri tem pa so v partnerstvo povabili nekatere slovenske muzeje. Ta model ima namen spodbuditi in razviti prostovoljno delo starejših odraslih v muzejih, narediti izobraževanje starejših družbeno vidno in koristno, saj naj se to zaokroži v delo prostovoljnih kulturnih mediatorjev v muzejih. Po tem modelu se starejši izobražujejo tematsko in namensko za prostovoljno delo v muzeju, muzejski delavci pa za razumevanje narave in vrednot prostovoljstva, za pripravljenost na spremembo in ustvarjanje novih muzejskih prostovoljskih vlog za starejše. Ker je družbena skupina starejših odraslih (krivično) odrinjena na družbeni rob in prostovoljstva v našem okolju ne cenimo dovolj, je v model zajeta sistematična javna kampanja. Avtorica analizira tudi vrednost in namen povezav med muzejem in nevladnimi organizacijami v luči družbenega poslanstva muzejev in spreminjajoče se vloge javnih kulturnih ustanov.
Contextual factors of home care utilization in Slovenia Background: Andersen's behavioural model for predicting the use of health care services has already been used to explain the utilization of ...home care services or other community type services. The model includes predisposing and enabling factors and illness level. We will use the enabling factors to explain variability in the utilization of home care services across Slovenian municipalities. Methods: Multiple classification analysis is performed on municipalities as units of analysis. The dependent variable is the number of users of home care among 1000 residents of the municipality (both 65+). Several enabling factors are included in the model, which measure the characteristics of municipalities and their residents. Results: Enabling factors explain 13% of the variability in the number of home care users. Significantly more users are found in municipalities that are more urban, have a lower number of residents per km2, have a higher proportion of students and percentage of active population. Organizational factors (the price of services and the provision of services during afternoons, weekends and holidays)are not related to the number of users, and nor is the number of residents receiving financial social assistance. Conclusions: The study revealed important determinants of the utilization of home care services in Slovenian municipalities. The lack of a significant relationship between the number of users and organizational factors can be attributed to the novelty of this program in Slovenia. We stress the need to conduct more research in this field, especially the collection of data on the individual level of users. PUBLICATION ABSTRACT
Ni vseživljenjskega izobraževanja brez izobraževanja starejših. Tretje obdobje traja tri do štiri desetletja. Družba vseh generacij zahteva dejavno starost. Ustanovitev Slovenske univerze je ...dokazala, da se ljudje lahko učijo z radostjo in da jim je učenje način življenja. Primarna motivacija starejših je vplivala na motivacijo za izobraževanje otrok in vnukov. Spremenila sta se miselnost in odnos do izobraževanja pri preostalih generacijah. Za nove izzive in nove dejavnosti se starejši morajo pripraviti. Izobraževanje jih lahko usposobi za drugo kariero, za to, da odkrijejo, preizkusijo in izrazijo svoje še neuresničene talente in skrite želje, ter za to, da se lotijo neke nove dejavnosti (pridobitne ali prostovoljne). Poznamo tri različne publike učencev. O njih poročajo mentorji z izkušnjami poučevanja v šoli, pri izobraževanju odraslih na ljudskih univerzah ali v izobraževalnih centrih in sedaj na univerzi za tretje življenjsko obdobje. Šolarji so nezainteresirani za učenje in razvijajo vzporedne strategije, da pridejo do ocen, učitelju prepuščajo odgovornost, da jih nauči, ponavljajo se sekundarni motivi (ocene). Odrasli so motivirani, a jih prehitevajo druge obveznosti in pritiski, kar jim učinkovitost učenja zmanjšuje. Starejši so predani izobraževanju, živijo za svoje učenje in spodbujajo mentorja k še bolj intenzivnim oblikam izobraževanja. Hočejo znanje in so primarno motivirani.