Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje zapoÄeo je 2008. projekt "Hrvatsko strukovno nazivlje" koji financira Hrvatska zaklada za znanost. Unutar toga koordinacijskog projekta pokrenuto je viÅ¡e ...podprojekata. Hrvatsko stomatoloÅ¡ko nazivlje (2009. – 2010.) i Hrvatsko anatomsko i fizioloÅ¡ko nazivlje (2012. - ) projekti su stomatoloÅ¡kog fakulteta sveuÄiliÅ¡ta u Zagrebu koji imaju dvostruku svrhu: doprinijeti izgradnji hrvatskoga biomedicinskog nazivlja i popularizirati njegovu uporabu meÄ‘u lijeÄnicima, stomatolozima, znanstvenicima te studentima medicine i stomatologije. Rezultati projekta pokazali su da dobro pripremljeni, multidisciplinarni i ciljani projekti mogu unaprijediti strukovni jezik, sprijeÄiti pretjeranu uporabu tuÄ‘ica i neodgovarajućih prijevoda u hrvatskom jeziku, a profesionalno prevoÄ‘enje uÄiniti znatno jednostavnijim i pouzdanijim. sve to podiže kompetitivnost hrvatskih znanstvenika na meÄ‘unarodnoj razini i pridonosi mogućnosti ukljuÄivanja hrvatskih znanstvenika, lijeÄnika i stomatologa u europske projekte.
U radu se na temelju analize definicija odabranih toponomastičkih naziva u onomastici i drugim nejezikoslovnim znanostima upozorava na nužnost ujednačivanja temeljnoga hrvatskog onomastičkog nazivlja ...sukladno načelima dogovorenim u međunarodnim onomastičkim tijelima.
Prostor govorice je v tej smeri opredelil utemeljitelj sodobne hennenevtike, Hans Georg Gadamer, ki je v delu Resnica in metoda (1960) zasnoval svojo hennenevticno ontologijo ob vodilu »sredine ...jezika/govorice«, iz katere se dogaja »nase celotno izkustvo sveta in se posebej hennenevticno izkustvo« (Gadamer 2000: 371). Iz itata je razvidno, da je prevajalec Gadameijevega déla v slovenscino (Tomo Virk) nemsko besedo »Sprache« prevajal kot »jezik/govorica«9, kar vsekakor ne pomeni zgolj kakega zasilnega izhoda iz prevajalske zagate, kolikor beseda »Sprache« v nemscini pomensko pokriva tako »jezik« kot »govorico«, marvec se sem vmesa tudi prej omenjeni premik od predstave jezika k izkustvu govorice.10 Pri tem se ni dovolj opirati na konceptualno razmejevanje med jezikom, govorom in govorico, ki ga je uveljavilo sodobno jezikoslovje ter ga je prevzela tudi strukturalisticn in pragmatisticno usmerjena filozofija. To razmejevanje je se vedno razvito na podlagi znakovnega razumevanja jezikovnega-govoijenega fenomena. Premik od predstave jezika k izkustvu govorice opredeljuje, kot poudari Gadamer, hennenevticno prehajanje sredine kot odprtosti sveta, ki nam govori, se pravi, nam pomeni nekaj. Kako vstopa v nas, da smo ze vnaprej v njej? S prehajanjem te vmesnosti ne le da segamo cez omenjena konceptualna razmejevanja, marvec se znajdemo pred neko edinstveno mejnostjo, ki jo je podal Ludwig Wittgenstein v znamenitem izreku iz Filozofskega Traktata: »Meje mojega jezika pomenijo meje mojega sveta.« (Wittgenstein 1976: 131) K temu velja pripomniti: »mi«, govorni subjekti, ne govorimo le do meja nasega jezika, marvec skusamo z govorom in pravzaprav z vsem, kar ogovarjamo kot »nase«, priti cezse, se pravi do sveta, v katerem pa likrati ze zmeraj smo. Kako bi sicer sploh vedeli za nekaj takega kot je svet?11 Svet je vselej ze vsepovsod tu, obenem pa se zdi, kakor da ga nikjer ni. Z govorico (nam) spregovarja vse, a likrati ostajamo z njo povsem sami, kar pomeni, da se izkustvo govorice, ki ni omejeno zgolj na govorjenje, marvec se brezmejno siri na govorjeno in izgovorjeno, na negovorjeno in negovorljivo, na zgovorno in pregovorno, vselej dogaja v nekem prehajanju, v likratnosti kraja in brezkrajnosti. Kraj govorice je zavoljo razprostiranja govorice gibljiv, premicen, prehoden, vmesen. To prehajanje izkazuje tisto, kar je dobesedno »pred nami«, in nam je bivanjsko pomembno kot svet, obenem pa se samo siri v neko brezmejnost, ki ji ne vemo pomena.12 Zaradi svetne premicnosti kraja govorice bivanje za govorno bitje vselej prehaja v /j/r-bivanjc. s tem pa tudi k dmgemu v so-bivanje. Bivanjska sirina sveta doloca nase spoznavno izkustvo, ki nikakor ni omejeno zgolj na predstave predmetnosti, marvec je obsezemo z nacinom nase postavljenosti pred to, kako se nam v svetu nekaj »zastavlja«, nenazadnje vprasanje lastnega prebivanja v svetu. To, da govorica nikoli ni zgolj »nasa«, da pa svet z njo »postaja nas« in mi »njegovi«, kaze posebno situacijo prehajanja jezikovnih meja, ki ocitno kljub ali pa prav v svoji omejevalnosti vkljucujejo tudi neko brezmejnost. So potemtakem bistveno vmesne. Kaj to pove v zvezi s smiselno konstelacijo: kako govorica daje prostor filozofiji in kako je laliko filozofija kraj govorice? S tem ne podajamo kakrsnekoli analogije med tem krajem in onim prostorom, marvec neko temeljno analogijo, ki je filozofski tradiciji znana kot analogia en ti s, »primera biti«. Prvi jo je podal Aristotel v Metafiziki z opredelitvijo: »Bivajoce se sicer res izreka na mnogotero nacinov {pollachos), vendar z ozirom na neko eno in doloceno naravo.« (Aristoteles 1999: 76) Ce prej podano Gadameijevo reklo »Bit, ki je laliko razmneta je jezik/govorica« smiselno povezemo s to Aristotelove opredelitvijo »analogije biti«, laliko precej ugotovimo, da implicira njen prevod, vendar ne v smeri potencialne enotnosti pojma, marvec iz odpiranja v prostor govorice oziroma razlicnosti govoric. Glede na to, da Aristotelov izrek laliko vzamemo kot temeljno nácelo njegove »prve filozofije« in morda celo filozofije nasploh, laliko predpostavimo, daje ravno mnogovrstnost spregovarjanja biti to, kar daje misliti filozofom in vzpostavlja filozofijo kot kraj govorice. Spricevalo o tem nam ponuja Heraklitov rek, ki naj bi sploh kot prvi omenjal filozofe in po katerem morajo ti biti vesci mnogih znanj. (Diels, Kranz 2013: 381) Vendar pa se ljubezen do modrosti za Heraklita ne zaustavi pri mnostvu, marvec stremi k tistemu »enemu, v sebi razlikovanemu«, ki se v nadaljnjem razvoju filozofije uveljavi kot enotni in enoteci pojem kot ga merodajno domisli Hegel. A prav Hegel v svoji Logiki znanosti pokaze, da pojem ni vnaprej istoveten sam s seboj, temvec jo pridobi sele na podlagi dialekticne prevedljivosti enega pojma v drag pojem, pa tudi same drugosti biti v pojem: »Glede na osnovni element, ki je v enotnosti pojma v samem sebi in s tem v nelocljivosti njegovih dolocil, pa bi inórala ta dolocila nadalje tudi (kolikor so razlikovana, kolikor je pojem postavljen v svoji razliki) vsaj stati v medsebojnem odnosu Iz tega izhaja neka sferaposredovanja, pojem kot sistem refleksijskih dolocil, tj. sfera biti, prehajajoce k vsebnosti pojma, ki na ta nacin se ni postavljen kot tak, temvec je hkratiobremenjenzneposrednobitjokotznecimnjemuzunanjim.« (Hegel 1991: 45) »Smisel« je tako miselna kot jezikovna kategorija. Tako jezik kot misel se navezujeta na smisel, pri cerner pa smisla samega ne moremo izpeljevati izkljucno iz miselne ali jezikovne dejavnosti, marvec edino iz medsebojnega nanasanja, v katerem se tvori s-misel. To pomeni, da nismo zgolj mi, z nase strani (miselno) dejavni v govorici, marvec je v sebi lastnem razprostiranju prav tako in se bolj dejavna tudi govorica sama. Tako ne cudi, da eden najvecjih jezikoslovcev sploh, Wilhelm von Hmnboldt, doloci bistvo govorice kot dejavnost.17 Po Gadameijevem uvidu izhaja dejavnost govorice kot tudi nase soudelezba v njej iz tega, da je govorica sama v sebi pogovor (Gadamer 2001: 316), kar ima vzvratno hennenevticno posledico za filozofijo, da se tudi sama dojema svojo miselno dejavnost kot razgovor duse saine s seboj. To, da je filozofija razgovor ze v najnotrisnjem samogovoru duse, izpricuje temeljni dialoski duh filozofije, ki ni omejen le na zunanjo dialosko fonno, kakor je na primer razvidna pri Platonu. Filozofska dialoskost se neposredno prenasa v tvorjenje pojmov, ki ga zacensi s Platonom obravnavamo kot dialektiko. Ob dialoskosti in dialektiki, ki zame-j jujeta filozofijo kot kraj govorice, nastopi tu se tretje krajevno razsezje, ki se morda zdi manj pomembno, je pa gotovo najpomembnejse v kontekstu nasega razpravljanja: to je izkusnja govorice kot dialekta. Omogocila je prevajanje filozofije iz ene govorice v drago, ki je v osnovi dolocilo njen zgodovinski razvoj in v tem pogledu tudi konstituiranje slovenscine kot filozofskega jezika.
Ovaj rad predstavlja tekuće istraživanje elemenata glazbene terminologije koji se čine sličnima na engleskom i francuskom jeziku, ali zapravo imaju drugačija značenja. Svi termini također su dani na ...talijanskom, njemačkom, španjolskom, ruskom i kineskom jeziku. Korištenje pojmova na svim jezicima koji su obuhvaćeni opravdano je uzorcima teksta preuzetima iz priznatih zbirki uključenih u "New Sketch Engineˮ, ali kritički komentari bitno su ograničeni na engleski i francuski. Studija je u osnovi sinkronizirana: prioritet se daje ispitivanju trenutačne upotrebe. Dijakronijska razmatranja također su uključena gdje je bilo moguće predložiti kako je došlo do semantičke varijacije između pojmova čija je etimološka izvedba slična.
V okviru dodiplomskega študija prevajalstva na Oddelku za prevajalstvo FF je pri prevajanju iz francoščine v slovenščino ena rdečih niti tema vin in vinske kulture. Vina so neizogibni del francoske ...kulture in gospodarstva, pomembno vlogo pa imajo tudi v slovenskem prostoru, zato prevajanje besedil s tega področja pomeni obenem vpogled v družbo, kulturo in gospodarstvo ter razmislek o številnih podobnostih in razlikah.Pri spremljanju dela študentov več generacij (1999 do 2011) in analizi njihovih prevodov se je izkazalo, da se poleg težav, za katere smo predvidevali, da jih bodo študenti naredili in so bile del didaktičnih ciljev predmeta, redno pojavljajo tudi napake, ki jih po naših predvidevanjih študenti ne bi smeli narediti. V članku so prikazane težave in napake študentov pri prevajanju avtentičnega besedila »Caractéristiques des vins d'Alsace« (Značilnosti alzaških vin). Analiza napak je pokazala na kompleksnost prepletanja jezikovnih in pomenskih napak, ki so delno sicer posledica slabe jezikovne in besedilne kompetence študentov, zlasti pa opozarjajo na pomanjkljivo tematsko-vsebinsko in kulturno kompetenco študentov.
U hrvatskoj (a često i stranoj) onomastici analizi tvorbenih načina posvećuje
se mnogo manje pozornosti nego analizi etiologije, motivacije i etimologije. Posljedica
su malobrojnosti radova u kojima ...se proučava imenska tvorba nerazvijenost
terminologije s jedne strane te terminološka neujednačenost s druge
strane. Pozornost se u ovome radu usmjerava na nastanak toponima od višerječnih
toponima jedino izostavljanjem koje njihove sastavnice. Imajući na umu
strukturu i morfološke značajke tako nastalih onima, razlikujemo više tvorbenih
načina temeljenih na tome tipu izostavljanja. Cilj je ustanoviti kojim bi terminima
bilo najprikladnije nazvati tȇ tvorbene načine te rezultate tih tvorbenih
načina (neovisno o tome jesu li jednorječni ili višerječni). U prvome dijelu rada
proučavaju se pristupi u dosad objavljenoj literaturi. Utvrđuje se da se u dijelu
radova uopće ne razlikuje imenska tvorba od neimenske, dok među onima
koji taj uvjet zadovoljavaju postoji terminološka neujednačenost prouzročena
različitim pristupima. Jedan se od valjanih pristupa temelji na samome tvorbenom
načinu (elipsi) bez obzira na (jednorječnu ili višerječnu) strukturu rezultata,
a drugi na rezultatu (njime se proučavaju samo jednorječni toponimi). Iza
osvrta na termine i usporedbe definicija i ograničenja, izložena u središnjemu
dijelu rada, predlažu se termini za koje smatramo da precizno opisuju tvorbene
načine o kojima govorimo i rezultate tih tvorbenih načina. Premda je u ovome
radu pristup ponajprije toponomastički, navedene termine (dakako uz nužnu
prilagodbu – promjenu termina koji se odnosi na onimski tip) smatramo primjenjivima
općenito u onomastici, što nastojimo ilustrirati primjerima iz različitih
onimijskih slojeva.
The Dictionary of Legal Terminology' shows the conceptual system of modern Slovenian law. In more than 10,000 dictionary entries, we present the terminology of contemporary Slovenian legal science, ...legal practice and legislation after 1991. The dictionary is primarily intended for legal experts, who practice various professions (including judges, lawyers, notaries, prosecutors as well as heads of HR and legal departments in companies). It is also intended for students of law and related sciences, in order to familiarize them with the conceptual system of Slovenian law in a professionally relevant manner. In order to use the dictionary efficiently at least a basic knowledge of law is required. This does not mean that journalists, translators, proof-readers and others who encounter legal terminology cannot use it. However, it should be borne in mind that definitions contained in a terminological dictionary are very concise and sufficiently informative only for an expert who is familiar with the conceptual system of a specific field of study, while other users are provided with a suitable starting point so they can find additional information if necessary.
Znanost o okupaciji je mlada, interdisciplinarna akademska disciplina u srediÅ¡tu Äijeg su interesa svekolike ljudske aktivnosti i njihova povezanost s razvojem, zdravljem, dobrobiti, smislom, ...pripadanjem zajednici, te u konaÄnici s kvalitetom života. U radu su pojaÅ¡njena i proÅ¡irena raznolika znaÄenja kljuÄnih pojmova koji definiraju ovu znanost: okupacija, rad i aktivnost; njihova povezanost, viÅ¡eznaÄnost i kulturoloÅ¡ka primjerenost. Osim temeljnih pojmova, predstavljeni su i novi koncepti koji opisuju restriktivne Äimbenike koji otežavaju ili sprjeÄavaju aktivno i ravnopravno sudjelovanje u svim željenim i potrebnim aktivnostima dnevnog života: okupacijska disfunkcija, neravnoteža, deprivacija, nepravda, otuÄ‘enje i aparthejd. U radu je takoÄ‘er sažet pregled aktualnih istraživaÄkih tema iz ovog podruÄja u svijetu i primjeri sliÄnih istraživanja u nas, kao i osnovne metodologije istraživanja unutar ove znanosti. Krajnji cilj ovog rada potaknuti je raspravu o kljuÄnim pojmovima u znanosti o okupaciji, kako bi se postignutim konsenzusom omogućila jasnija komunikacija meÄ‘u znanstvenicima i struÄnjacima koji se bave temama obuhvaćenim ovom akademskom disciplinom, u nas i u svijetu.
Članek obravnava način okraševanja poznobakrenodobne in zgodnjebronastodobne keramike ljubljanske kulture ter pramenaste keramike. O okraševanju izdelkov ljubljanske kulture najdemo v literaturi ...različne razlage in poimenovanja. Natančna opredelitev tehnike okraševanja je pomembna tako kronološko kot kulturološko. Z eksperimenti smo poskušali dognati, s kakšnimi pripomočki bi bil lahko izdelan značilen okras odtisa niti. Ugotovili smo, da je bil najverjetneje vtisnjen s ploščatim orodjem, okrog katerega so bile navite niti živalskega ali rastlinskega izvora.
V Anglesko-slovenskem slovarju (Skerlj 1944) negativno zaznamovani izrazi ni - majo primerljivo zaznamovanih slovenskih ustreznic, kar je najbolj ocitno pri geslih darky in nigger, za kateri sta vseh ...izdajah kot ustreznici navedena le izraza crnec in zamorec. Za negativno zaznamovano geslo coon, ki se prvic pojavi v izdaji iz leta 1947, je kot ustreznica sprva naveden izraz zamorec, od izdaje iz leta 1957 dalje pa crnec. V izdaji iz leta 1960 prvic zasledimo geslo colored, pri katerem je kot ustreznica naveden izraz temnopolt. Tudi za vse izdaje Gradovega Anglesko-slovenskega slovarja (1965a) je znacilno neskladje v zaznamovanosti izvirnih in slovenskih izrazov, saj sta pri vseh preverjenih geslih kot ustreznici navedena izraza crnec in/ali zamorec (le pri geslu colored tudi izraz mulat), medtem ko najbolj slabsalnih slovenskih izrazov ne zasledimo - izraz nigger je npr. oznacen kot pogovoren, vendar je kot slovenska ustreznica naveden nevtralen izraz crnec. V Velikem anglesko-slovenskem slovarju (Grad, Skerlj in Vitrovic 1967) so izrazi coon, darky in nigger v vseh izdajah sicer oznaceni kot pogovorni, vendar je le pri slednjem geslu kot ustreznica naveden negativno zaznamovan izraz crnuh, medtem ko pri prvih dveh geslih zasledimo nevtralen izraz crnec. Ta izraz je ravno tako naveden pri geslih black, colored in negro - pri slednjem geslu sicer zasledimo tudi izraz zamorec, pri geslu colored pa izraz temnopolt. Izraza temnopolt in crnec sta pri vseh skupinah na prvem in drugem mestu, to rej sta najmanj zaznamovana. Za najmlajso generacijo je slednji izraz sicer nekoliko manj sprejemljiv kot za starejse, saj je povprecna vrednost najvisja pri skupini, ki se trenutno sola v osnovni oz. srednji soli. Izraza crnokozec in zamorec se izmenjujeta na tretjem in cetrtem mestu; zamorec je tretji najbolj sprejemljiv izraz pri sestih, crnokozec pa pri trinajstih skupinah. Izraz zamurc je pri vseh skupinah na petem mestu, najmanj sprejemljivi pa so izrazi crnuh, crnuhar in crnavs; slednji ima najvisjo povprecno vrednost pri enajstih skupinah, crnuhar pri sedmih, crnuh pa pri eni skupini. Pri sodelujocih, ki so stari med 30 in 59 let, so povprecne vrednosti pri izrazih zamorec, zamurc, crnuh, crnuhar in crnavs vedno enake ali visje kot pri ostalih starostnih skupinah, kar nakazuje, da se srednji generaciji uporaba slabsalnih poimenovanj za temnopolte zdi najmanj sprejemljiva. Pri osebah, ki imajo zakljuceno osnovno oz. srednjo solo, je senzibilnost glede poimenovanj za temnopolte v povprecju nekoliko nizja kot pri tistih, ki se izobrazujejo na eni izmed stopenj terciarnega izobrazevanja oz. imajo taksno stopnjo izobrazbe zakljuceno. Pri slednjih so povprecne vrednosti nekoliko visje pri osebah s humanisticno oz. druzboslovno smerjo izobrazbe. Kljub navedenemu lahko sicer zakljucimo, da Slovenci v povprecju poimenovanja za temnopolte dojemamo precej podobno, saj razlike pri povprecnih vrednostih niso velike. V raziskavi smo ugotovili, da sta se zaznamovanost in pogostost uporabe dolocenih slovenskih poimenovanj za temnopolte skozi zgodovino obcutno spreminjali. V obdobju pred koncem prve svetovne vojne je izraz zamorec veljal za standardni izraz, med obema vojnama sta izraza crnec in zamorec imela primerljiv status, po drugi svetovni vojni je uporaba slednjega izraza precej upadla in crnec je postal standardni izraz. Tudi v obdobju samostojne Slovenije je izraz crnec uporabljan najpogosteje, obcutno se je povecala uporaba izraza temnopolt, medtem ko izraz zamorec zasledimo se redkeje kot v prejsnjih desetletjih. Izraz crnuh je v vseh obdobjih najpogosteje uporabljan negativno zaznamovan izraz, delez drugih poimenovanj za temnopolte pa je zanemarljiv. Slovenska senzibilnost glede poimenovanj za temnopolte je do neke mere odvisna od starosti in stopnje ter smeri izobrazbe, vendar pa v povprecju kot najmanj in najbolj rasisticna dojemamo ista poimenovanja: najbolj nevtralen se nam zdi izraz temnopolt, razmeroma nezaznamovan je tudi izraz crnec, poimenovanji crnokozec in zamorec veljata ze za precej manj sprejemljivi, najbolj nesprejemljivi pa so izrazi zamurc, crnuh, crnuhar in crnavs. Analiza izbranih slovarjev je pokazala, da so bili negativno zaznamovani izrazi pogosto izpusceni iz slovarjev, kar je tudi sicer splosno znacilno za slovensko slovaropisje (nezMah 1997: 21-27, 71). Z raziskavo smo opredelili slovenski odnos do izrazoslovja za temnopolte, izsledki pa so lahko uporabni tudi na podrocjih prevodoslovja in prevajanja: kot pomoc pri vrednotenju prevodnih resitev v slovenskih prevodih in pri odlocanju za ustrezne prevodne resitve pri prevajanju poimenovanj za temnopolte. 14 Izvirna zaznamovanost poimenovanj za temnopolte v slovenskih prevodih kljub temu pogosto ni upostevana (truPeJ 2014: 94-102) - celo v primerih, ko bi bilo to kljucnega pomena za ohranjanje ucinkov izvirnika. To nazorno ponazarja primer iz Conradovega romana The Nigger of the Narcissus, kjer izraz nigger igra osrednjo vlogo pri konfrontaciji med mornarjema Belfastom in Waitom, ki se v izvirniku glasi: »'I've put my oilskin and jacket over that half-dead nayggur-and he says he chokes,' said Belfast, complainingly.-'You wouldn't call me nigger if I wasn't half dead, you Irish beggar!'« (Conrad 1897 2006). Ker je v prevodu uporabljen standardni slovenski izraz, motivacija za Waitov ogorcen odziv ni razumljiva: »'S svojim plascem in jopicem sem pokril tega na pol mrtvega crnca - on pa pravi, da ga dusi,' je potozil Belfast. - 'Ne bi me imenoval crnca, ce ne bi bil ze na pol mrtev, ti irski capin!'« (conrad - dolenc 1966: 71). Pogosto je v prevodih za razlicno zaznamovane izvirne izraze uporabljena ista slovenska razlicica. Potencialne posledice so razvidne iz prevoda dialoga med delavcem Byronom Bunchom in duhovnikom Gailom Hightowerjem v Faulknerjevem romanu Light in August, ki se v izvirniku glasi: »' Christmas is part nigger. About him and Brown and yesterday.' / 'Part negro,' Hightower says.« (Faulkner 1932 1977: 68). Mira Mihelic je za razlicno zaznamovana izraza nigger in negro uporabila isti pridevnik: »'Christmas ima zamorsko kri. O njem in Brownu in vcerajsnjih dogodkih se niste slisali.' / 'Zamorsko kri!' pravi Hightower.« (Faulkner - Mihelic 1952: 83). Medtem ko Hightower v izvirniku sogovornika opomni, naj ne uporablja rasisticnega izraza, temvec nevtralno razlicico, je v prevodu presenecen ali morda celo zgrozen nad informacijo, da ima Joe Christmas »zamorsko kri«. Neupostevanje izvirne zaznamovanosti izrazov lahko torej bistveno spremeni pomensko raven diskurza. Ce so v dolocenem besedilu poimenovanja za temnopolte uporabljena pogosto oz. igrajo pomembno vlogo pri karakterizaciji pripovednih oseb, nakazovanju razmerij moci ipd., lahko taksna prevajalska strategija (oz. pomanjkanje strategije) celo spremeni interpretativne moznosti besedila.
PDF
