V mednarodnem univerzitetnem okolju se ustvarjajo različne inovacije, med drugim tudi na področju oblikovanja vključujočih kampusov. V članku avtor proučuje ključne dejavnike prostorskega načrtovanja ...na urbanistični in arhitekturni ravni ter predstavi funkcionalna priporočila za oblikovanje kampusov, ki podpirajo dobro počutje in omogočajo kognitivni dostop osebam z intelektualno oviranostjo. Cilj je spodbuditi razvoj vključujočih okolij in okrepiti občutek pripadnosti kraju, pri čemer je poudarek na psihološkem in čustvenem zaznavanju univerzitetnega okolja. Avtor proučuje niz vključujočih načrtovalskih smernic in arhitekturnih tipologij, pri čemer se najprej osredotoči na dve zgodovinski univerzitetni prostorski paradigmi: križni hodnik in kampus. Nato proučuje rešitve, ki so lahko zgled za celostno načrtovanje kampusov in krepitev socialne vključenosti: učne skupnosti, razne tipologije prostorske kompozicije, človeško merilo, robove, naravo, estetiko in funkcionalne strategije. Na koncu predstavi, kako se lahko zadosti opisanim merilom, na podlagi česar se lahko kampusi bolj kakovostno načrtujejo in preobrazijo v vključujoča okolja, ob tem pa ponudi napotke za njihove izboljšave in prilagoditve najrazličnejšim uporabnikom.
Javni odprti prostor z zelenimi površinami v mestih omogoča prebivalcem višjo kakovost bivanja. Zato je doživljanje, vedênje in uporaba odprtega prostora prebivalcev v mestih pomemben vir informacij ...za prostorsko načrtovanje. V praksi se je izkazalo, da se lahko pogledi načrtovalcev in uporabnikov močno razlikujejo. Šele obiskanost in uporaba odprtih prostorov pokaže, ali so bili ti ustrezno načrtovani. V prispevku sta na podlagi opravljene empirične raziskave v stanovanjskem območju Ljubljane predstavljena pomen in način pridobivanja podatkov o doživljanju in uporabi mestnega odprtega prostora pri prebivalcih. Namen članka je za potrebe načrtovalcev prepoznati dejavnike, ki pomembno vplivajo na zadovoljstvo prebivalcev v stanovanjskih soseskah. Uporabili smo metodo fokusnih skupin in metodo pridobivanja družbenoprostorskih obrazcev. Predvidevamo, da lahko večmetodni pristop da veljavnejše in zanesljivejše rezultate, ki so preverljivi in uporabnejši za pripravo načrtovalskih usmeritev. Predstavljeni izsledki raziskave kažejo, da prebivalci sosesko večinoma zaznavajo kot območje okrog svojega doma, v katerem se poznajo in družijo s sosedi. Dejavniki, ki sprožajo zadovoljstvo prebivalcev, so vzdrževane zelene površine v bližini doma, parki z drevesi in raznoliko programsko vsebino, drevoredi, povezava zelenih površin v sistem, možnost uporabe površin za rekreacijo in šport ter urbane opreme za počitek in igro. Prostorski elementi, ki otežujejo uporabo odprtega prostora, so predvsem obremenjene prometne ulice, nezavarovani prehodi za pešce, večja območja garaž in parkirnih površin.
Makedonsko glavno mesto je tako kot številna druga mesta v sosednjih državah doživelo radikalne spremembe, ki so v zadnjih dvajsetih letih in že prej vplivale na urbanistične procese. V zadnjem ...stoletju se je prebivalstvo Skopja povečalo za več kot desetkrat, družbene spremembe v tem obdobju pa niso vplivale samo na načrtovalske procese, temveč tudi na grajeno tkivo mesta. Posledično so mesto preoblikovale najrazličnejše dinamike. V zadnjih dvajsetih letih je razvoj Skopja zaznamoval dolg in boleč prehod – proces, med katerim se je mesto moralo prilagoditi novim kompleksnim razmeram. Kriza, ki je zajela Skopje, je povzročila slabšo kakovost grajenega okolja in ustvarila plodna tla za špekulativno gradnjo. Postalo je jasno, da urbanistično načrtovanje ne more več delovati kot orodje nadzora in razvoja, katerega glavni cilj je varovati in spodbujati javne interese. V članku so analizirane načrtovalske pobude, sprejete pred 90. leti 20. stoletja in pozneje, pri čemer so opredeljene glavne faze preobrazbe od 90. let naprej, in sicer v skladu s ključno zakonodajo, političnimi dejavniki in z upravnimi odločitvami, ki so prispevali k urbani preobrazbi mesta.
V članku se obravnava načrt urbane širitve Barcelone, ki ga je leta 1860 izdelal Ildefons Cerdà, ali natančneje, kako in zakaj je bilo mesto zasnovano na tako edinstvni način, pri čemer je imelo ...pomembno vlogo zagotavljanje storitev prebivalstvu. Cerdàjev predlog širitve je temeljil na poglobljeni družbeno-statistični študiji bivalnih pogojev v stari Barceloni. Visoka umrljivost pripadnikov delavskega razreda ter slabi zdravstveni in izobraževalni pogoji so Cerdàja napeljali k oblikovanju nove vrste urbanističnega načrtovanja, ki jo je opredelil kot »urbanizem«. V predlogu za novo mesto je predvidel posebna območja za storitve, kot so tržnice, šole in bolnišnice. V prvem delu članka so opisane urbanistične in politične okoliščine v Barceloni, predstavljeni pa so tudi statistični podatki, na katerih je Cerdà oblikoval svoj prispevek. V drugem delu članka je s pomočjo lokacijske teorije in geografskega informacijskega sistema (GIS) analiziran vzorec lokacij in prebivalcev, ki uporabljajo tržnice in bolnišnice. Na podlagi topografskih načrtov iz let 1926 in 1975 je opravljena študija razvoja širitve vse do končne stopnje. Dejanski razvoj mesta je bil drugačen od Cerdàjevega predloga, in sicer deloma zaradi nepričakovane rasti gostote prebivalstva in grajenega okolja ter večje zasedenosti stavb, vseeno pa je bil osnova za razporeditev ulic in avenij.
Solving the problem of publicly available census data disaggregation has preoccupied numerous researchers intensively. A noteworthy advance in the methodology was made thanks to the contemporary ...storage and presentation of spatial and socio-economic data in the GIS environment. It is also important that a large number of auxiliary data bases (satellite images, theme layers pertaining to land use and land cover, etc) are publicly available, and are periodically supplemented at increasingly shorter time intervals. Soil sealing data bases are another class of auxiliary data bases that pertain to land areas which have, due to anthropogenic influences, become a water-impermeable layer and indicate the level of spatial development and spatial contents that correlate to the population distribution. The soil sealing database can be a useful tool for dasymetric mapping of population, when combined with town planning documentation that describes land use and height of residential buildings. The results of such mapping can help monitor the spatio-temporal dynamics of population trends in periods between two censuses.
The study of quality of urban life involves both an objective approach to analysis using spatially aggregated secondary data and a subjective approach using unit record survey data whereby people ...provide subjective evaluations of QOL domains. This book provides a comprehensive overview of theoretical perspectives on QOUL and methodological approaches to research design to investigate QOUL and measure QOL dimensions. It incorporates empirical investigations into QOUL in a range of cities across the world.
Prispevek predstavlja krajinsko in urbanistično zasnovo obsavskega prostora in severnega bežigrajskega kraka v Ljubljani. Osredotočen je na predstavitev metodoloških in vsebinskih izhodišč priprave ...zasnove ter urejanja mestnih zelenih površin širšega območja obsavskega prostora, ki kot vezni člen ter hkrati samostojna prostorska in funkcionalna celota predstavljajo izhodišče načrtovanja hidroenergetskih in urbanih ureditev. Izpostavljena je nuja prepoznavanja in reševanja stvarnih prostorskonačrtovalnih problemov, oblikovanja jasnih ciljev in konceptov, soočanja različnih prostorskih sistemov in interesov ter smiselnost oblikovanja alternativnih razvojnih scenarijev. Eno najpomembnejših izhodišč predlagane zasnove je celovito oblikovanje javnega odprtega prostora in zelenih površin. Urbanistična rešitev temelji na programsko močni, prepoznavni in členjeni Dunajski cesti, ki se jo preoblikuje v javni prostor sodobne mestne vpadnice, z jasnim zaključkom in hkrati s postopnim, okoliški morfologiji prilagojenim iztekom v obsavski prostor. To območje ima zaradi naravnih značilnosti, ohranjene kulturne krajine in dobre dostopnosti velike možnosti za razvoj prostočasnih dejavnosti. Predlagana rešitev izhaja iz izhodišča, da verige hidroelektrarn ne gre jemati le kot objekta z negativnimi vplivi na okolje, temveč tudi kot razvojno priložnost – dejansko uresničitev rekreacijskega območja vzdolž Save in način sanacije degradacij v prostoru. Predlagane so celovite prostorske ureditve vzdolž obsavskega prostora, kot del hidroenergetskih ureditev, posebna pozornost pa je namenjena aktivnemu oblikovanju različnih tipov brežin.
V uvodnem delu obravnavamo urbanistično načrtovanje Ljubljane v preteklosti in predstavimo nove prostorske akte Mestne občine Ljubljana (MOL). V osrednjem delu prispevka razčlenimo temeljne sklope ...Strateškega prostorskega načrta MOL z nekaj najpomembnejšimi poudarki. Pri načrtovanju smo izhajali iz sodobnih načel oblikovanja mesta z upoštevanjem trajnostnega razvoja. Poudarjamo predvsem kakovostno nadgradnjo že urbaniziranih območij, prenovo in sanacijo razpršene gradnje. Poselitev širimo, kjer je to za razvoj občine nujno. Načrtovane so tudi dopolnitve družbene in gospodarske infrastrukture.
Zasnovo organizacije prostora razvijamo v treh značilnih območjih MOL: kompaktnem mestu, obmestju in hribovitem zaledju. V strnjeno zazidanem mestu ohranjamo osrednji koncentrični model in krepimo radialno pozidavo ob krakih, med njimi pa ohranjamo zelene kline. Na ravni obmestja navezujemo na krake mrežo lokalnih centrov in uveljavljamo racionalno rabo prostora z zgostitvami poselitve. Novo poselitev v hribovitem zaledju usmerjamo predvsem v območja obstoječih naselij in ohranjamo krajinske vrednote. Kot pomembne strukturne prvine mesta poudarjamo odprte javne in zelene površine.
V sklopu namenske rabe prostora so posebej obdelani stanovanja, centralne in proizvodne dejavnosti. Podajamo tudi nekaj glavnih usmeritev za razvoj prometa. Zadnji sklop vključuje usmeritve za urbanistično in arhitekturno oblikovanje. Kot glavne elemente razpoznavne strukture mesta opredeljujemo karakteristična območja, povezovalne in velike krajinske strukture.
Arena urbanističnega znanja Ledvinkova-Simpson, Milena; Schmeidler, Karel
Urbani izziv,
2008, 20080101, 2008-01-01, Letnik:
19, Številka:
1
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
COST Action C20 – Urban Knowledge Arena je raziskovalni program evropskega programa znanstvenih in tehnoloških raziskav COST. Usklajujeta ga COST Office in Evropska znanstvena fundacija (ESF). ...Poglavitni cilj tega projekta, imenovanega Urban Knowledge Arena (Arena urbanističnega znanja), je raziskati in razviti evropsko prizorišče za mednarodno združitev znanja in izkušenj o zapletenih urbanističnih vprašanjih.
S projektom COST Domain Transport and Urban Development (Področje prevoza in urbanega razvoja COST) želijo sodelujoči razvijati dejavnosti znanstvenikov in strokovnjakov, ki se v mednarodni raziskovalni mreži ukvarjajo s prevoznimi sistemi in prevozno infrastrukturo, s prostorskim načrtovanjem, rabo in razvojem urbanih zemljišč, urbanističnim oblikovanjem, arhitekturo, oblikovanjem in z vprašanji gradbeništva. Projekt se posveča multi- in interdisciplinarnim pristopom, s katerimi bi rad zajel osnovne in aplikativne raziskovalne dejavnosti in njihove spremembe, ki so pomembne za oblikovanje politike in procesov odločanja. Velika pozornost je posvečena tudi dejavnostim, ki proučujejo nove raziskovalne potrebe in razvoj.
V prispevku so predstavljene prostorske razvojne dileme glavnega mesta Bolgarije, Sofije. Tako kot večina mest v združeni Evropi se tudi Sofija spopada z iskanjem nove prepoznavnosti v omrežju mest, ...predvsem jugovzhodne Evrope. Zgodovinsko dejstvo je, da se je mesto razvijalo iz krize v krizo, v težavnih zgodovinskih okoliščinah in z vsakokratnim reševanjem trenutnih problemov. Poudarjena je potreba po primerni prostorski razvojni strategiji, ki bo lahko vzdržala in vzdrževala trajno stabilne razvojne namere.
PDF
