Atlant je prvi atlasa sveta v slovenskem jeziku. Izhajal je med letoma 1869 in 1877, ko je večina Slovencev živela v Avstro-Ogrski. Prvi atlas sveta Abrahama Orteliusa je izšel leta 1570 in prvi ...avstrijski atlas sveta Franza Johanna Josepha von Reillyja leta 1796. V obeh je ozemlje današnje Slovenije prikazano na več zemljevidih. Atlant je uredil Matej Cigale, ki je opravil pionirsko delo pri slovenjenju zemljepisnih imen in ohranjanju slovenskih eksonimov. V slovenskih zemljepisnih imenih se kažejo takratna razmerja med slovenščino in drugimi jeziki. Atlas je pomemben zaradi uporabe slovenskih zemljepisnih imen na zemljevidih. Vplival je tudi na poznejše atlase sveta, še posebej prve šolske atlase v slovenskem jeziku. Leta 2005 je izšel faksimile Atlanta s spremnimi študijami.
Članek v kontekstu trajnostnega poplavno vzdržnega prostorskega načrtovanja obravnava vlogo in pomen poznavanja vprašanj, povezanih z uporabniki prostora. Predstavlja koncept in metodološki razvoj ...tako imenovanega uporabniškega modula, enega od treh modulov modela celovitega sistema poplavno vzdržnega prostorskega načrtovanja. Na podlagi analiz dnevnih rutin izbranega uporabniškega profila, ki temeljijo na metodi vedenjskih zemljevidov, v kontekstu analiz modeliranja visokih voda obravnava drobne, a pomembne, podatke. S tem umešča poznavanje dinamike vsakdanjega življenja v poplavno modeliranje in poplavno vzdržno načrtovanje, ki pa običajno temelji na masovnih podatkih. Tako osnovan uporabniški modul je bil preizkušan in proučevan na testnem pilotnem območju, Planinskem polju. To je tipično kraško prelivno polje, ki je pogosto poplavljeno. Prispevek prinaša nov pristop, ki temelji na poznavanju delovanja uporabnika v prostoru in odpira nove vidike poplavno vzdržnega ali varnega prostorskega načrtovanja.
Razmejevanje mesta in podeželja je na videz nesmiselno, a je potrebno pri pripravi prostorskih dokumentov. S spoznavnimi zemljevidi smo anketirali 25 prebivalcev občine. 68 % vprašanih je mejo med ...mestom in podeželjem zarisalo po obvoznici, kar se ujema z načrtovano širitvijo poselitve mesta Izola. Na podlagi teh ugotovitev in ugotovljenih neskladij v prostoru predlagamo možno razmejitev med mestom in podeželjem. Razmejitev je lahko v pomoč pri načrtovanju prihodnjega prostorskega razvoja občine.
This volume focuses on the names of Slovenian regions and how they are connected with regional identity. The introduction defines the basic terms and provides an overview of Slovenian research on ...geographical names. The second part chronologically outlines the sources of the names of regions, starting with archival material. This is followed by an overview of modern maps and registers by the Slovenian Surveying and Mapping Authority (GURS), and, finally, geographical regionalizations are presented as a source of the names of regions. The third part presents the results of collecting the names of regions as part of a survey. The findings show the following: the names of regions reflect regional identity and represent an important factor in the residents’ minds, they are not hierarchically structured, the majority are deeply rooted among people, some are disappearing, and the share of newly established names is negligible. In people’s minds, the names of regions have an unclearly defined denotation or scope and, like other linguistic elements, change over time.
Članek obravnava vprašanja o nosilni sposobnosti prostora za sprostitev in rekreacijo v obmestnih krajinah visokih naravnih ali kulturnih vrednot. Temelji na konceptu pristopov od spodaj navzgor, pri ...čemer uporablja metodo opazovanja in vedenjskih zemljevidov, ki temelji na drobnih kvalitativnih podatkih. Osredotoča se na zasnovo koncepta nosilne sposobnosti naravno vrednega obmocja za rabo in na ugotavljanje ocene nosilne sposobnosti takega območja za rabo. Izhajali smo iz Goličnik Marušic (2015), ki nakazuje smisel obravnave razvoja in načrtovanja zelene infrastrukture z vidika uporabnikovih potreb in navad ter s konceptom nosilne sposobnosti prostora za zasedbo vključili tudi varstveni vidik. Na podlagi izvedenih podatkov, pridobljenih z opazovanjem in kartiranjem vedenja, smo komentirali dejansko rabo, uporabnike z vidika starostnih skupin ter način zasedanja prostora, pogostost pojavljanja dejavnosti in načine zadrževanja v prostoru na primeru Jezera pri Podpeči, priljubljene izletniško-rekreacijske tocke na robu Ljubljanskega barja.
Parki in njihovi uporabniki Goličnik Marušić, Barbara
Urbani izziv,
01/2008, Letnik:
19, Številka:
2
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Prispevek obravnava rabo mestnih parkov. Tematiko o uporabniško-prostorskih odnosih kritično osvetli z dveh vidikov: dejanskih razmerij v konkretnih okoljih, pridobljenih na podlagi podatkov z več ...zaporednimi opazovanji in s kartiranjem vedenj ter s stališča načrtovalcev, ko na podlagi rezultatov delavnic komentira njihova prepričanja in razumevanje odnosov med strukturo ter členitvijo parkov oziroma njihovih delov in naravo njihove rabe. S primerjalnimi analizami pokaže, da se predstave oblikovalcev in načrtovalcev mestne krajine v nekaterih pogledih razlikujejo od dejanske rabe v prostorih, ter tako opozori na vrednost in pomen empiričnega znanja, pridobljenega na podlagi opazovanj in beleženj opažanj.
Prispevek kritično osvetli vrsto in uporabo znanja o uporabnikih javnih mestnih odprtih prostorov v procesu in postopku načrtovanja in pokaže, da so predstave načrtovalcev o uporabniško-prostorskih ...razmerjih nepopolne, šibke in mnogokrat zelo drugačne od dejanskega stanja. Ugotovitve izhajajo iz rezultatov delavnic z načrtovalci mestne krajine ter iz opazovanj in kartiranj uporabe trgov in parkov v središčih dveh evropskih mest, Edinburgha in Ljubljane. Ker opažanja, zabeležena v obliki vedenjskih zemljevidov, grafično izražajo strukturne odnose in razmerja med fizičnimi kvalitetami prostora in njegovimi uporabniki, so orodje za izboljšanje, izpopolnitev in izostritev predstav o potencialni in dejanski uporabi prostora in v tem pogledu temelj za boljše sodelovanje med uporabniki in načrtovalci, saj z zagotavljanjem prepoznavanj možnih ali pričakovanih vedenjskih vzorcev v prostorih lahko vodijo v učinkovito in odgovorno načrtovalsko prakso.
Prispevek je posvečen eni izmed znanstvenih metod, vključenih v trenutno raziskavo o uspešnosti javnih odprtih prostorov v mestu pri zagotavljanju raznovrstnih potreb mestnega prebivalstva glede na ...osnovne prostorske razsežnosti posameznih prvin mestne krajine. Namen je predstaviti opazovanje in vedenjske zemljevide, znanstvenoraziskovalni tehniki na področju raziskav o odnosih med okoljem in njegovimi uporabniki. Bechtel in sodelavci opazovanje definirajo kot metodo, opredeljeno s petimi parametri: vedenje, okolje, čas, opazovalec in zapis opazovanja. Vedenjski zemljevid je pripomoček oziroma orodje za zapis vedenja ljudi v določenem okolju. Obe tehniki sta bili uporabljeni v omenjeni raziskavi o javnih odprtih prostorih v mestu, na primeru Edinburgha. Ker je omenjena raziskava še v teku, prispevek ne komentira rezultatov, ampak se omejuje zgolj na metodološki pristop v preučevanju javnega mestnega odprtega prostora. Ta je obravnavan kot kompleksen pojav, ki ga določa vzajemni odnos prostorskih razsežnosti in meril človeka. Uvodno poglavje prispevka zato na kratko omenja bistvene odnose med prostori, rabo in uporabniki.
Provider: - Institution: Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, INDOK center - Data provided by Europeana Collections- zemljevid nekropole (reprodukcija)- All metadata published by ...Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
PDF
