Bronisław Biliński, nadarjen klasični filolog iz Lvova, je po vojni s svojim razglašanjem marksizma za edino pravo podstat sodobne znanosti postal zvezda poljskih akademskih krogov, čeprav ni sam nikoli vstopil v partijo. Časti so se hitro množile, postal je profesor in vice-rektor na vroclavski univerzi, tajnik Akademije znanosti, profesor na varšavski univerzi, podpredsednik filološkega združenja. Hkrati s tem je rasla tudi njegova odločenost, da prevzame mesto predstojnika klasične filologije v Varšavi Kazimierza F. Kumanieckega, ki mu komunistične oblasti niso zaupale. Toda politični viharji leta 1956 so v povezavi z vroče zaželjenim položajem direktorja raziskovalne postaje Poljske akademije znanosti v Rimu te načrte spremenili.