Preko analize Origenovih biografskih virov pod vidikom knjige, knjižnice in nasploh (zapisanega) znanja se razkriva globlje vprašanje soočenja grške paideie in krščanstva na prelomu iz 2. v 3. stoletje. Prelomni dogodek Origenovega življenja, ko razda svojo knjižnico antične literature, λόγων ἀρχαίων συγγράμματα (HE 6.3.9), postane paradigmatičen za namen interpretacije Svetega pisma. Leta 2012 odkrite Origenove pridige v Codex Monacensis Graecus 314 dodatno osvetljujejo ta razvoj do zrelega Origena. Preko njegovih del in življenja kaže, da krščanska zapisana beseda ni nekaj ezoteričnega in odmaknjenega, temveč se Kristusovo u-telešenje stopnjuje preko u-besedenja v Svetem pismu, zato je krščanski pogled na zapisano besedo, knjige, knjižnice lahko stimulativen.