Na veliko žalost številnih ljudi so posamezni kraji med seboj čedalje bolj podobni. Problem je še zlasti opazen v novih stanovanjskih območjih, ki nimajo prepoznavnega značaja, in se jih pogosto opisuje kot anonimna okolja »kjerkoli«. Enako so označena mnoga nakupovalna območja in mestna središča, kjer se nadčasovne kakovosti tradicionalne mestne podobe postopno krhajo. Na splošno se od leta 1970 povečuje zanimanje za načine preusmerjanja tega procesa. Arhitekti, planerji in urbanisti raziskujejo metode v načrtovalskih postopkih, s pomočjo katerih bi oblikovali nove lokalne in regionalne identitete ter ustvarjali prostore enkratnih značajev, na katere bi lahko bili ponosni. V različnih teoretskih pristopih so bile predstavljene metodološke predpostavke, ki jih zasledimo v mnogih urbanističnih zasnovah in arhitektonskih rešitvah na večini celin in v različnih kulturnih sredinah. Za arhitekte in urbaniste je še zlasti zanimiva možnost uporabe ali celo prilaščanja že razvitih in na primerih preizkušenih metodologij.